Predstavitev rezultatov EIP projekta

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov z načrtno odbiro plemenskih svinj in merjascev (2023-2025)

 

Projekt EIP (Evropsko inovativno partnerstvo) z naslovom ZMANJŠEVANJE IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV Z NAČRTNO ODBIRO PLEMENSKIH SVINJ IN MERJASCEV, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz programa razvoja podeželja, podukrep 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014- 2020.

Hitre povezave:

multimedijski prispevek:

- povezava do video predstavitve projekta: https://youtu.be/ML5tI8qeqVA

 

- povezava do predstavitve na RTV Slovenija, oddaja Ljudje in zemlja, 12.1.2025: https://365.rtvslo.si/arhiv/ljudje-in-zemlja/175100971

 

- mobilna aplikacija

 

Tematika projekta -  Inovativne tehnologije reje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in amoniaka pri rejnih živalih

 

 

Povzetek uporabe v okviru projekta razvitih rešitev

 

Reja prašičev je dejavnost, pri kateri se sproščajo v okolje toplogredni plini. Zniževanje izpustov toplogrednih plinov se doseže z uravnavanjem krmnih obrokov in natančnim določanjem obsega krme, ki jo dobi skupina prašičev. Vpliv na izpuste toplogrednih plinov pa ima tudi selekcija.

Odbira plemenskih svinj in merjascev temelji na napovedi plemenske vrednosti in eksteriernih napakah. Genotipizacija se izvaja pri plemenskih merjascih in plemenskih svinjah kakšno leto. Razen gena RyR1 in potrjevanja izvora se rezultatov genotipizacije v širšem obsegu še ne uporablja pri odbiri plemenskih živali. V projektu smo razvili rešitve odbire plemenskih živali na posameznih mongenskih lastnosti, genetskih napak in lastnosti genoma z makrovplivom. Oblikovali smo metodiko odbire na bakterijo E. Col in še sedem dodatnih gospodarsko pomembnih genetskih lastnosti

Namen in cilji projekta

Cilj projekta je zniževanje izpustov toplogrednih plinov preko vključevanja odbire na gene, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov ob zagotovitvi primernega števila merjascev v populacijah slovenskih pasem prašičev. Predhodne študije genetske strukture populacij kažejo na siromašenje sklada genov in genetske variabilnosti, s tem pa ogrožanja prilagodljivosti na okoljske spremembe, manjše možnosti odbir na izpuste toplogrednih plinov, manjšanju genetskega napredka in obsežnejšemu izvajanju parjenj v sorodu. Izvedba oplemenitenja z načrtnim uvozom merjaščevega semena, preizkusom prireje in analizo genetskih sprememb bi prinesla spremembo glede izpustov toplogrednih plinov na bolje. Iz preizkusov bomo odbirali kakovostne merjasce belih genotipov in nabavili dva merjasca pasme krškopoljski prašič za osemenjevalni središči. V odbiro plemenskih živali bomo vključili gene, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov in strategijo vzdrževanja genetske variabilnosti.

Namen projekta je:

• prepoznati rezultate genotipizacije, preučiti monogenetske lastnosti, gene z makro učinkom, genetske napake ter druge pozicije genov, ki vplivajo na rastnost, plodnost, vitalnost, izkoristek krme… ter neposredno ali posredno na izpuste toplogrednih plinov na 50k Porcine SNP čipu ter obdelava rezultatov genotipizacije,
• nadaljevanje izvajanja genotipizacije pri plemenskem podmladku
• v odbiro plemenskih živali vključiti genetske lastnosti ugotovljene s genotipizacijo, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov
• povečati raznolikost populacije z nakupom plemenskega materiala (semena) iz tujine ter testirati potomce in odbrati tiste, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov.

Pričakovane spremembe:

• Izdelan pregled rezultatov genotipizacije in vzpostavitev povezave med genotipizacijo in geni, ki vplivajo na izpuste toplogrednih plinov
• Izveden uvoz semena (najmanj enkrat), testiranje in vključitev genetike v slovensko populacijo prašičev glede na izpuste toplogrednih plinov
• Povečanje razpoložljivosti merjascev na osemenjevalnem centru, pomladitev merjascev
• Izboljšanje genetske variabilnosti merjascev in plemenskih mladic na kmetijah
• Povečanje plodnosti (izboljšanje genetike in ali okolja) in znižanje izpustov toplogrednih plinov
• Povečanje obsega v Sloveniji rojenih tekačev za zagotovitev dovoljšnega števila pitancev za status Izbrana kakovost – Slovenija – prašiči
• Vpeljava genotipizacije kot metode odbire, izločanja nezaželenih genov in genetskih napak ter odbiro na gene z večjim učinkom na zniževanje izpustov toplogrednih plinov

 

Koordinator projekta (vodilni partner):

Kmetijsko gozdarska zornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Vodja projekta: mag. Andrej Kastelic

 

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

 

Povezave: 
Program razvoja podeželja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje

 

Projektni partnerji

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje

VŠ GRM Novo mesto

Slovenska zveza prašičerejcev

Kmetije: Kete, Terčič, Galunder, Varga

 

Opis problema

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita. Ko sončni žarki posijejo na Zemljo, vsrkajo nekaj UV žarkov. Povzročajo višjo temperaturo na Zemlji .Najpomembnejši toplogredni plini v Zemljini atmosferi so vodna para (H2O), ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), in ozon (O3). Ti plini večinoma dobro prepuščajo sončno sevanje (ki je pretežno v ultravijoličnem, vidnem in bližnjem infrardečem delu spektra), hkrati pa vsaj delno absorbirajo sevanje, ki izhaja iz Zemljinega površja (ki je pretežno v daljnem infrardečem delu spektra).

Del infrardečega sevanja, ki izhaja iz površja, in ki bi drugače lahko šlo neovirano skozi ozračje v vesolje (če zanemarimo vpliv oblakov, ki prav tako dobro absorbirajo infrardeče sevanje), se absorbira v toplogrednih plinih. Zaradi te absorpcije ima ozračje višjo temperaturo, kot bi jo imelo sicer. Ti plini tudi sami oddajajo infrardeče sevanje, nekaj v vesolje, nekaj pa proti površju, v katerem se to sevanje absorbira, in ki ima zato višjo temperaturo, kot bi jo imelo sicer. Ta pojav se imenuje učinek tople grede. Učinek tople grede je zelo pomemben, saj bi bila brez njega povprečna temperatura zraka blizu površja za približno 30 °C nižja, kot je v resnici. Problem je, da se zaradi človeških dejavnosti količine nekaterih toplogrednih plinov v ozračju večajo in učinek tople grede postaja vse močnejši, kar povzroča podnebne spremembe.

Povečevanje temperature je sprožilo iskanje povzročiteljev dviga temperature. Kot možni vir izpustov toplogrednih plinov je navedeno tudi kmetijstvo. Seznam najpomembnejših toplogrednih plinov:

• Vodna para (H2O) je najpomembnejši toplogredni plin, ki od vseh plinov v ozračju absorbira in oddaja največ infrardečega sevanja. Vodne pare je v celotnem ozračju mnogo več kot ostalih toplogrednih plinov, zato največ prispeva k celotnemu toplogrednemu učinku. Ker pa človek nima neposrednega vpliva na njeno količino in povprečno koncentracijo v ozračju, ni vključena med toplogredne pline, ki povzročajo antropogene podnebne spremembe.
• Ogljikov dioksid (CO2) je toplogredni plin, katerega koncentracija se nekoliko spreminja glede na letni čas in lokacijo. Njegov masni delež v ozračju je približno 0,05 %. Ogljikov dioksid z dihanjem proizvajajo vsa živa bitja, od ljudi, do živali in rastlin, pri procesu fotosinteze pa ga rastline porabljajo. Zaradi kurjenja ogromnih količin fosilnih goriv ogljikov dioksid izmed vseh toplogrednih plinov največ prispeva k antropogenim podnebnim spremembam.
• Metan (CH4) je prav tako toplogredni plin, ki ima nekaj manj izrazitih a vseeno pomembnih absorpcijskih pasov v infrardečem delu spektra. Njegov masni delež v ozračju je približno 0,0001 %. Toplogredni potencial metana je približno 30, kar pomeni, da ima 1 kg metana približno tak toplogredni učinek kot 30 kg ogljikovega dioksida. Najmočnejši toplogredni plin je žveplov heksafluorid (SF6); njegov toplogredni potencial je 23.500, vendar je njegov prispevek h globalnemu segrevanju majhen, ker ga je v ozračju zelo malo.
• Didušikov oksid (N2O) je toplogredni plin, ki ima prav tako nekaj manj izrazitih a vseeno pomembnih absorpcijskih pasov v infrardečem delu spektra. Njegov masni delež v ozračju je približno 0,00005 %. Toplogredni potencial didušikovega oksida je približno 260.
• Ozon (O3) je plin, ki zelo dobro absorbira sevanje v ultravijoličnem delu spektra. Njegov masni delež glede na celotno maso ozračja je približno 0,00006 %. Največ ga je v ozonski plasti, ki se nahaja visoko nad površjem, v stratosferi, v kateri se absorbira večina škodljivega ultravijoličnega sevanja, ki prihaja od sonca. Nekaj ozona pa se nahaja tudi blizu tal, v troposferi, kjer nastaja kot posledica fotokemičnih reakcij povezanih z onesnaženjem iz prometa in industrije.

 

Na seznamu glavnih toplogrednih plinov, na katere imamo vpliv, je CO2.

Glavni vir energije, ki ga uporablja kmet, je energija sonca. Plin, ki ga kmet uporablja pri kmetovanju, je CO2, sprošča pa največ kisika (O2). Kmet s pomočjo sonca proizvaja hrano iz toplogrednega plina CO2 in ponuja sočloveku kisik. Kmet ima največje površine fotocelic, postavljene na vseh zunanjih zelenih robovih rastlin na vsakem kvadratnem metru ozelenjene površine. Z rastlinskimi fotocelicami s pomočjo fotosinteze shranjuje energijo sonca v biokemično energijo. Ta je shranjena predvsem v obliki ogljikovih hidratov (ogljikovodikov) v strukturi rastline. Kmet jo uskladišči v obliki žita, sena, silaže, pa tudi sadja in zelenjave, vse do porabe s strani človeka ali živali.

Fotosinteza je biokemijski proces, pri katerem rastline izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane. Pri fotosintezi rastlina iz zraka sprejme toplogredni plin ogljikov dioksid (CO2) in vodo (H2O) iz zemlje. Pri fotosintezi se sprošča kisik (O2). Proces poteka v rastlinah. Rastline so tako temelj prehranske verige. Skoraj vsa živa bitja na Zemlji, tudi ljudje, smo odvisni od njihove energije, sproščenega kisika in s tem od kmeta.

S kmetovanjem kmet znižuje obseg toplogrednega plina CO2 v zraku in v zrak sprošča kisik. Del sproščenega kisika uporabijo domače živali za svojo prirejo, delno pa kmet za kmetovanje in svoje življenje. Kmet s pomočjo rastlin tako izvaja pretvorbo sončne v biokemično energijo, ki je shranjena predvsem v obliki ogljikovih hidratov v rastlinah. Energijo shranjeno v rastlinah s pomočjo živali spreminja v meso, mleko in jajca. Tako kmet energijo sonca in toplogredni plin CO2 spreminja v hrano in sprošča kisik. Ob tem ureja krajino.

Človek s strani kmeta pridobljen kisik uporabi za dihanje in tudi pripravi hrane ter ogrevanju iz organske mase ali fosilnih goriv. Človek uporabi s strani kmeta pridobljeni kisik tudi za transport z vozili z notranjim izgorevanjem. Kmet pa človeku ponuja tudi pijačo (sok, vino, mleko…) in hrano (sadje, zelenjavo, žita, meso, mleko, jajca).

 

 Opis razvitih rešitev uporabe novega ali izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije v praksi

 

Reja prašičev je dejavnost, pri kateri se sproščajo v okolje toplogredni plini, predvsem CO2. Le ta je bil odvzet iz ozračja v rastlinskem delu kmetijskega gospodarstva, ob čemer se je ogljik (C) vezal v rastlino, kisik pa sprostil v ozračje. Z vezavo ogljika v ogljikovodik v rastlini je bila potrebna energija sonca, ki je shranjena v ogljikovodikovih vezeh (naravni rastlinski hranilnik energije - baterija) in je na voljo za krmljenje in izkoristek s strani živali. Žival del energije rastline, shranjene v ogljikovodikih porabi z oksidacijo s pomočjo dihanja, del energije ogljikovodikov nameni za nalaganje lastnih tkiv (prirast), razmnoževanje in rast plodov ter prirejo mleka za sesanje pujskov.

Del energije shranjene v ogljikovodikovih vezeh prašič ne izkoristi in razpade v gnojevki oziroma postopoma po gnojenju na kmetijskih površinah in je na razpolago za rast rastlin. Pri koriščenju energije s strani živali, le ta porablja kisik in izloča CO2. Še vedno pa velja, da kolikor ogljika je v telesu prašičev namenjenih za prehrano človeka, toliko ga je prišlo preko rastlin iz zraka iz toplogrednega plina CO2. Zniževanje izpustov toplogrednih plinov se doseže z uravnavanjem krmnih obrokov in natančnim določanjem obsega krme, ki jo dobi skupina prašičev. Vpliv na izpuste toplogrednih plinov pa ima tudi selekcija.

Odbira plemenskih svinj in merjascev temelji na napovedi plemenske vrednosti in eksteriernih napakah. Genotipizacija se izvaja pri plemenskih merjascih in plemenskih svinjah v Sloveniji rutinsko izvaja od leta 2019 (EIP projekt Sledljivost porekla pri pasmi krškopoljski prašič, avtor Andrej Kastelic). Razen za izločanje gena RyR1 in potrjevanja izvora se rezultatov genotipizacije v širšem obsegu pred izvajanjem tega  projekta ni uporabljalo pri odbiri plemenskih živali v prašičereji v Sloveniji.

 

Namen in cilji projekta

Cilj projekta je zniževanje izpustov toplogrednih plinov preko vključevanja odbire na gene, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov ob zagotovitvi primernega števila merjascev v populacijah slovenskih pasem prašičev. Predhodne študije genetske strukture populacij kažejo na siromašenje sklada genov in genetske variabilnosti, s tem pa ogrožanja prilagodljivosti na okoljske spremembe, manjše možnosti odbir na izpuste toplogrednih plinov, manjšanju genetskega napredka in obsežnejšemu izvajanju parjenj v sorodu. Izvedba oplemenitenja z načrtnim uvozom merjaščevega semena, preizkusom prireje in analizo genetskih sprememb bi prinesla spremembo glede izpustov toplogrednih plinov na bolje. Iz preizkusov bomo odbirali kakovostne merjasce belih genotipov in nabavili dva merjasca pasme krškopoljski prašič za osemenjevalni središči. V odbiro plemenskih živali bomo vključili gene, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov in strategijo vzdrževanja genetske variabilnosti.

Namen projekta je:

• prepoznati rezultate genotipizacije, preučiti monogenetske lastnosti, gene z makro učinkom, genetske napake ter druge pozicije genov, ki vplivajo na rastnost, plodnost, vitalnost, izkoristek krme… ter neposredno ali posredno na izpuste toplogrednih plinov na 50k Porcine SNP čipu ter obdelava rezultatov genotipizacije,
• nadaljevanje izvajanja genotipizacije pri plemenskem podmladku
• v odbiro plemenskih živali vključiti genetske lastnosti ugotovljene s genotipizacijo, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov
• povečati raznolikost populacije z nakupom plemenskega materiala (semena) iz tujine ter testirati potomce in odbrati tiste, ki znižujejo izpuste toplogrednih plinov.

 

Pričakovane spremembe:

• Izdelan pregled rezultatov genotipizacije in vzpostavitev povezave med genotipizacijo in geni, ki vplivajo na izpuste toplogrednih plinov
• Izveden uvoz semena (najmanj enkrat), testiranje in vključitev genetike v slovensko populacijo prašičev glede na izpuste toplogrednih plinov
• Povečanje razpoložljivosti merjascev na osemenjevalnem centru, pomladitev merjascev
• Izboljšanje genetske variabilnosti merjascev in plemenskih mladic na kmetijah
• Povečanje plodnosti (izboljšanje genetike in ali okolja) in znižanje izpustov toplogrednih plinov
• Povečanje obsega v Sloveniji rojenih tekačev za zagotovitev dovoljšnega števila pitancev za status Izbrana kakovost – Slovenija – prašiči
• Vpeljava genotipizacije kot metode odbire, izločanja nezaželenih genov in genetskih napak ter odbiro na gene z večjim učinkom na zniževanje izpustov toplogrednih plinov

 

Pomen razvitih rešitev z opisom ukrepov, pravil, smernic, načinov ravnanja ali rešitev v praksi z vidika potencialnega končnega uporabnika, ki je kmetijsko gospodarstvo

Pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov želimo doseči čim večji izkoristek v rastlinah vezanega ogljika iz toplogrednega plina CO2, ki g rastlina črpa iz zraka. Kmet namreč v rastlinskem delu kmetije veže ogljik iz toplogrednega plina CO2 v rastlinske ogljikove hidrate. V živinorejskem delu pa rastlinske ogljikove hidrate preoblikuje v meso (tudi mleko, jajčka,…). Pri tem del ogljikovih hidratov veže s kisikom in izloči CO2 v zrak za potrebe rastlin. Cilj projekta je povečevanje učinkovitosti reje prašičev oziroma izboljšanje konverzije (manjša poraba krme za kilogram prirasta) in s tem zniževanje obsega sproščenega CO2.

 

Vzorčenje in analiza ter praktični preizkus

Pri reji prašičev smo vpeljali odbiro plemenskih svinj in merjascev na posamezne genetske lastnosti.  Raziskovalci poskušajo ugotoviti, na katerem delu genoma se nahajajo lastnosti, ki so zaželene pri posamezni pasmi. Pri orodju za genomsko analizo prašičev je v čipu 50.000 SNP (polimorfizem posameznega nukleotida - single nucleotide polymorphisms (Neogen, 2019). Čip vsebuje markerje za nekatere od proizvodnih lastnosti, predvsem pa za podporo napovedi plemenske vrednosti..

 

Vzorčenje za genetsko analizo potekalo preko odvzema ušesnega tkiva z vstavitvijo značke ali brez. Vzorčenje mesnin, mesnih izdelkov in jedi je mogoče v trgovinah in gostilnah. Vzorčiti je možno salame, klobase, kose mesa, zrezke, vratovino, ... Odvzeti vzorec se prilagodi na velikost epice, vstavi v epico in pošlje na analizo.

 

Analiza vzorcev poteka v Evropean Headquarters of Negen Corporation na Škotskem. Pri genotipizaciji so uporabili GenneSeek Genomic Profiler 50k čip, pred tem pa opravili izolacijo DNK.

 

Testiranje genetskih učinkov znotraj posamezne populacije prašičev

Genetski zapis določa lastnosti prašiča. Lastnosti prašiča določene z genomom pa se vedno in v vseh okoliščinah ne izrazijo. V naslednjem poglavju navedene genetske lastnosti so povzete iz tuje literature in testirane v naši populaciji z namenom preverjanja, ali se genetske lastnosti, značilne v tujih populacijah, obnašajo enako v populacijah prašičev v Sloveniji in v okolju, ki ga določa narava Slovenije in rejci prašičev v Sloveniji. Posamezna razlika v alelu, po katerem se odbira, pa ne vpliva nujno le na en gen, oziroma na eno lastnost. Tako je za vsako spremembo, načrtovano v posamezni populaciji, potrebno testiranje vpeljave selekcije na posamezni alel oziroma gen. Testiranje ni vezano le na plodnost, rastnost, preživitveno sposobnost, mesnatost in konverzijo, ampak tudi na ključne lastnosti mesa in mesnih izdelkov – sočnost, aromatičnost, okusnost, mehkoba, primernost za predelavo, barva,... ter tudi razmerje med omega 3 in 6 maščobnih kislin pri krškopoljskem prašiču. Tako so nujni sestavni del spreminjanja usmeritev selekcije tudi številne degustacije jedi. Največjo napako bi namreč naredili, če bi i8vajali selekcijo na večjo mesnatost, prirejeno meso pa bi bilo neokusno.

 

Rezultati analitike in nasvet za odbiro

Ena izmed več deset proučevanih genetskih lastnosti je genetska odpornost pujskov na driske v času sesanja in odstavitve. Odpornost pujskov na drisko dosežemo z odpornostjo na bakterijo E.Coli sev F4 in F18. Do genetske odpornosti pujskov na drisko pride rejec z nakupom semena ali plemenskega podmladka s temi genetskimi lastnostmi. Če pujski ne dobijo driske v času sesanja in po odstavitvi, imajo zboljšano konverzijo (manjšo porabo krme na kilogram prirasta). Če pujski nimajo drisk in je njihova rast konstantno visoka, pričakujemo tudi večjo mesnatost, manjšo porabo krme v času pitanja in boljšo odkupno ceno. Priporočamo izvedbo genotipizacije plemenskih živali in plemenskega podmladka ter izbiro najboljšega še pred naselitvijo v vzrejališče.

 

Opis genov in pogostost alela pri pasmi krškopoljski prašič (Vir: BF.-Zootehnika) ter predlog odbire

Gen	Opis	Predlog odbire genotipa*	Pogostost alela	Slabše opcije*
RyR1	stresna občutljivost (sindrom maligne hipertermije)	NN - odporen, obvezno za merjasce, zaželeno za svinje	N 83,7%	PP, NP ne odbiramo za pleme (ne pri samicah in ne pri merjascih)
PRKAG3	vpliv na pH in barvo mesa	AA - nižja vsebnost glikogena, temnejša barva, višji pH in manjša izceja, GA je dovoljen	A 33,8%	GG ne odbiramo za pleme pri  merjascih, pri svinjah se izogibamo, če je možno
GBP1	Odpornost na PRRS	GG in AG ob okužbi z virusom PRRS boljši, saj je prašič bolj odporen AA boljši, če ni okužbe s PRRS, večji dnevni prirasti	G 13,6% A 86,5%
GBP5	Odpornost na viruse (predvsem PRRS)	TT boljši, bolj odporen, dovoljen tudi TG in GG	T 14,5%	GG ne odbiramo za pleme pri  merjascih, pri svinjah se izogibamo, če je možno
MUC4	Odpornost na bakterijo E.Coli sev F4, ki povzroča driske v času sesanja	CC boljši, odporen	C 92,9%	CG, GG ne odbiramo za pleme (ne pri samicah in ne pri merjascih)
FUT1	Odpornost na bakterijo E.Coli sev F4, ki povzroča driske v času odstavitve	AA boljši, odporen, odbiramo tudi AG	A 53,9 %	GG ne odbiramo za pleme pri  merjascih, pri svinjah se izogibamo, če je možno
LEP	Številni učinki na prirejo, »gen za debelost«	Niso še proučeni učinki pri pasmi krškopoljski prašič POTREBUJEMO VAŠO POMOČ!**	T 38,2% C 61,8%
LEPR	Vpliv na rastnost, debelino hrbtne slanine, mlečnost svinj, …	CT se kaže kot najprimernejši, za plemenske svinje (večja mlečnost svinj)	C 58,4% T 41,6%	Ni še priporočil…
MTTP	Prehranska in senzorična kakovost mesa, izceja	Ni še priporočil za odbiro	C 45,7% T 54,3%
VRTN	Dolžina živali, število vretenc, seskov, velikost materničnih rogov	CC daljše živali, več vretenc, več seskov, daljša dolga hrbtna mišica, več prostora v materničnih rogovih, odbiramo tudi AC in AA, je pa manj zaželeno	C 44,9%	AA ne odbiramo za pleme pri  merjascih, pri svinjah se izogibamo, če je možno

*V preglednici so podana priporočila. Vseh se pri odbiri ne bo dalo upoštevati. Želja pa je, da, če imamo možnost izbirati, izbiramo primernejše živali. Skladno z uredbo EU za pleme smete odbrati tudi plemenske živali, ki se ne skladajo s tem priporočilom, mora pa imeti plemenski podmladek pravo poreklo plemenske svinje in merjasca krškopoljske pasme vključena v rejski program.

 

Učinek gena je pri kakšni pasmi lahko drugačen. Zato zaradi gena, ki nam ne ustreza, ne izločamo živali. Le pri odbiri plemenskega podmladka prednostno odbiramo ustreznejše živali. Zaenkrat priporočilo pri odbiri plemenskega podmladka pasme krškopoljski prašič lahko damo pri genih RyR1, PRKAG3, GBP5, MUC4, FUT1 in VRTN (odebeljeno v preglednici).

Priporočamo, da pred odbiro živali za pleme, pripravite nabor primernih živali (komaj rojene mladičke). Nato odvzamemo vzorce za genotipizacijo, pošljemo na analizo in obdelavo ter Vam sporočimo, katere živali so primernejše za odbiro po rezultatih genotipizacije.

 

Sledljivost mesa

V projektu smo tudi dopolnili bazo vzorcev mesa slovenske reje prašičev na Inštitutu Jožef Stefan za kontrolo sledljivosti mesa prašičev vzrejenih v Sloveniji. Na Inštitutu preko izotopske in elementne sestave že zmorejo potrjevati izvor svinjine za odkrivanje potvorb v tržni verigi – v Sloveniji vzrejeno meso v primerjavi z v tujini vzrejenim mesom. Zmorejo pa tudi razlikovati, ali meso izvira iz pasme krškopoljski prašič ali iz sodobnih pasem in hibridov prašičev. Še vedno pa uporabljamo vzorce mesa, mesnih izdelkov in jedi (1 mm3) za preverjanje izvora po genetski metodi.

 

Mobilna aplikacija

Mobilna aplikacija za presojo monogenetskih lastnosti nam pomaga ocenjevati kakovost plemenskega podmladka, ki je genotipiziran. Zato so določene točke, ki jih lahko prejme posamezna genotipizirana žival, glede na genetsko strukturo zapisano iz genotipizacje. V trenutni verziji so upoštevani podatkih iz preglednice. Ko bodo novi podatki, bo aplikacija nadgrajevana. Povezava do mobilne aplikacije je navedena na začetku dokumenta.

 

Projektno partnerstvo:

Koordinator projekta (vodilni partner): Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Vodja projekta: mag. Andrej Kastelic, KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Člani partnerstva:

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
• KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
• KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje
• VŠ GRM Novo mesto
• Slovenska zveza prašičerejcev
• Kmetije: Kete, Terčič, Galunder, Varga

 

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

 

Povezave: 
Program razvoja podeželja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje

 

Zahvala

Zahvaljujem se MKGP in ARSKTRP za izbor in financiranje projektov ter sodelavcem, partnerjem in kmetom za opravljeno delo v projektu. Zahvaljujem se tudi kmetom, ki z energije sonca in z veliko truda in skrbi za rastline in živali iz toplogrednega plina CO2 pridelajo sadje, sokove, vino, žita, zelenjavo, pa tudi s pomočjo domačih živali meso, mleko in jajčka ter tudi kisik za sočloveka.

 

                        mag. Andrej Kastelic, vodja projekta (andrej.kastelic@kgzs-zavodnm.si)

 

Slikovno gradivo:

 

 

 

  

 

Pred vpeljavo odbire na podlagi posamezne monogenetske lastnosti je potrebno tudi organoleptično testiraje mesnih izdelkov. Če senzorično ne bi bilo privlačno, je potrebno selekcijo spremeniti.