Uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti s kombinirano referenčno populacijo za slovensko rjavo in črno-belo pasmo govedi

 

Ukrep Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020
Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij
Naslov projekta Uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti s kombinirano referenčno populacijo za slovensko rjavo in črno-belo pasmo govedi
Projektno obdobje 2019 - 2022
Partnerji projekta • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta – vodilni partner,
• Kmetijski inštitut Slovenije,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota,
• Kmetija Anželak,
• Kmetija Kavčič,
• Kmetija Lenarčič,
• Kmetija Modic,
• Kmetija Pivk,
• Kmetija Šter,
• PP-Agro, poljedelstvo in proizvodnja d.o.o.

 

Opis projekta

V Sloveniji še nimamo lastnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti, zato primerjava z mednarodnimi genomskimi plemenskimi vrednostmi (GPV) ni mogoča. Kmetje, ki uporabljajo tuj genetski material tako pogosto ne dosegajo pričakovanih rezultatov selekcije v lastni čredi. Posledično so reje mlečnega goveda dolgoročno manj konkurenčne. Lastna genomska selekcija bi omogočila večjo konkurenčnost kmetij na račun vzreje več vrednih plemenskih živali. Genomska selekcija je tudi priložnost za prirejo nišnih produktov, ki bi dodatno povečala konkurenčnost nekaterih kmetij na račun prireje mleka s posebno kakovostjo. Nenazadnje genomska selekcija omogoča učinkovitejši nadzor nad genetsko raznolikostjo.

Glavni cilj projektne skupine je vzpostavitev slovenskega nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti in izdelava shem selekcije za posamezno usmeritev prireje rej z mlečnim govedom.

Projektna skupina bo v prvi fazi analizirala aktualne probleme na področju selekcije in potencialne izzive z genomsko selekcijo, prepoznane s strani vseh deležnikov. S tem bo definirala podrobnosti za pripravo rezultatov, ki bodo uporabni za rejce. V tem procesu bodo določene dodatne informacije, ki bi jih bilo potrebno vključiti v analizo za pridobitev takih rezultatov in definirane strategije selekcije za posamezno identificirano potrebo. Določene bodo živali, ki imajo v nacionalnem obračunu plemenskih vrednosti zanesljive napovedi in dobro genetsko povezavo s populacijo rjave oz. črno-bele pasme govedi v Sloveniji. Biološki vzorci teh živali bodo poslani v genotipizacijo. Rezultati genotipizacije bodo skupaj s podatki nacionalnega obračuna plemenskih vrednosti uporabljeni za vzpostavitev nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti.

V vsaki od rej članov partnerstva (kmetijskih gospodarstev) se bo preverilo gospodarnost aktualne strategije selekcije na osnovi GPV iz nacionalnega genomskega obračuna, ocenjenih koeficientov sorodstva in inbridinga ter statusa monogenskih lastnosti. Aktualno strategijo selekcije se bo primerjalo z alternativno, razvito v projektu.

V času trajanja projekta bo ves čas potekala komunikacija med rejci, kontrolno in selekcijsko službo ter raziskovalci s področja genomske selekcije. Na ta način se bo doseglo prenos znanja in razširitev uporabe novih rezultatov vsem zainteresiranim rejcem mlečnega goveda v Sloveniji.

 

Cilj projekta

Splošni cilj projekta je uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti, kar je osnova za učinkovito selekcijo na osnovi informacij iz genoma. Taka selekcija bo omogočala rejcem zgodnjo odbiro živali in posledično krajši generacijski interval. Na ta račun bo genetski napredek dosežen hitreje, s tem pa okrepljena konkurenčnost rejcev. Dodatni cilj je izdelava strategij selekcije za posamezne usmeritve rej, tudi tiste, ki bodo izvajale selekcijo na nišne proizvode ali kakovost proizvodov.

Ključna pričakovana sprememba je usposobljenost rejcev za kritično presojo informacij, ki jih uporabljajo pri odbiri lastnih živali (znotraj črede – odbira plemenskih telic) in pri izbiri semena plemenskih bikov. Trenutno na trgu semena in ostalega plemenskega materiala v govedoreji namreč vlada zmeda. Ponudniki semena razpolagajo z različnimi podatki o GPV, ki so ocenjene na tujih skalah in ne redko tudi standardizirane s parametri, ki niso ustaljeni v evropski govedorejski praksi. To je eden od razlogov, da rejci po nakupu semena bikov, izbranih na podlagi tujih informacij, pri njihovih potomkah ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Da bi lahko verodostojno primerjali GPV iz tujih skal, je osnovni pogoj nacionalni obračun GPV. Do sedaj ga v Sloveniji še nismo izvedli zaradi premajhnega števila genotipiziranih živali, primernih za vključitev v referenčno populacijo. S tem projektom in razvito programsko opremo bo izvedba možna.

Vzporedno bo izdelana strategija t.i. nišne selekcije na primeru A2 mleka. Med potrošniki se že pojavlja povpraševanje po takem mleku. Trenutno v Sloveniji še nimamo postavljene selekcijske sheme za tak tip prireje. Večja ponudba mleka take kakovosti iz domače prireje bi bila pozitivna tako za rejce kot za domače potrošnike. Razvit model nišne selekcije bo možno adaptirati tudi na druge monogenske lastnosti.

V zadnjem letu projekta bodo aktivnosti za doseganje ciljev projekta usmerjene predvsem v razširjanje rezultatov projekta med rejce mlečnega goveda, strokovne revije, samostojne publikacije in spletne medije.

 

Pričakovani rezultati projekta

  • Nacionalni obračun, ki bo omogočal rutinsko napovedovanje GPV.
  • Vzpostavljen sistem kontinuiranega genomskega vrednotenja živali.
  • Sheme selekcije, ki bodo vključevale strategije odbire na GPV in omejitvene faktorje glede sorodstvenega razmerja na osnovi genoma.
  • Selekcija na izbrano monogensko lastnost (primer - A2).
  • Usposobljenost rejcev za kritično presojo in uporabo novih informacij pri odbiri lastnih živali in nakupu semena plemenskih bikov.
  • Večji genetski napredek in večja prireja.
  • Večja vrednost plemenskih živali, zaradi opredeljenega genomskega potenciala živali.
  • Večja prireja nišnih produktov, kot je mleko A2.
  • Učinkovitejši nadzor nad genetsko raznolikostjo.