Kontrolirano krmljenje koruzne silaže v obrokih govedi

Ukrep Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020
Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij
Naslov projekta Kontrolirano krmljenje koruzne silaže v obrokih govedi
Projektno obdobje 2020 -2022
Partnerji projekta • Kmetijski gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto – vodilni partner,
• Kmetijski Inštitut Slovenije,
• Univerza v Ljubljani,
• Kmetija Trebše Ludvik,
• Kmetija Ferlan Alojz.

 

Vsebina projekta

Reje govedi v Sloveniji so relativno majhne v primerjavi s povprečjem v govedorejsko razvitih evropskih državah. Iz tega razloga smo pri prireji mleka in mesa v manj ugodnem položaju, še posebej, če poleg velikosti kmetijskih gospodarstev upoštevamo razdrobljeno posestno strukturo.

Rejci govedi iz tega razloga iščejo poti racionalizacije svojih opravil, da bi jim čim več časa ostalo na razpolago za načrtovanje in izboljševanje prireje. Tako si je g. Alojz Ferlan zamislil avtomatsko dozator napravo za krmljenje koruzne silaže kravam molznicam, s katerim bi:

  • optimiral krmni obrok na nivoju potreb posamezne živali,
  • preprečil pretirano konzumacijo koruzne silaže kravam, ki le te ne potrebujejo v večjem obsegu,
  • preprečil negativne posledice pretiranega zauživanja koruzne silaže, ki vodi v zamaščenost krav ter v zdravstvene in plodnostne motnje, kot so: težke telitve, pojav ketoz in acidoz po telitvi, ter v hujših primerih onemoglost in celo pogin krav,
  • racionalneje izrabljal doma pridelano krmo in s tem zmanjševal izpuste amoniaka in toplogrednih plinov, zmanjšal porabo vode in ohranjal podtalnico in naravo kot celoto.

 

Izhodišča projekta

Govedo v skupinskih boksih ima običajno prost dostop do krmilne mize in si samo postreže krmo, ki je na razpolago. Zjutraj in zvečer ob čiščenju jasli in dodajanju krme, se več krav zbere na krmilnem hodniku. Po rangu šibkejše živali se umaknejo, močnejše pa lahko zaužijejo tudi krmo, ki je bila namenjena po rangu šibkejšim živalim. Posledice takšnega početja so, da je tretjina govedi v skupini običajno podhranjenih, tretjina govedi pa je običajno pretirano zamaščenih. Oboje gre na račun konzumacije neustreznih količin obroka, kar se kaže v tem, da nobena od živali iz teh skupin ne proizvaja največje možne količine mleka. Zamaščene krave ob naslednji telitvi obležijo, so pogosteje izločene iz črede (neželene izločitve) ali pa celo poginejo. Poleg mlečnosti neustrezno zauživanje krme in krmil vpliva tudi na prirast telesne kondicije oz. na pravočasno pridobivanje telesne kondicije živali.

Optimalno rejene živali imajo več mleka, le to je bolj kakovostno, živali doživijo manj stresa. Zaradi optimalnega krmnega obroka pride do boljšega izkoristka krme in manjših izpustov toplogrednih plinov ter manjša poraba vode na enoto prirejenega mleka /mesa.

Z mehaniziranjem postopkov se obseg dela na kmetiji zmanjšuje, fizično delo je olajšano.

 

Cilji projekta

Kontrolirano krmljenje koruzne silaže bomo izvedli z uvedbo naprednega krmilnega boksa, ki bi bil prirejen za krmljenje koruzne silaže. Ta je po strukturi povsem drugačna v primerjavi z moknato ali pa briketirano močno krmo. Tako bo g. Ferlan, ki je tudi konstruktor in inovator, s pomočjo idej in predlogov ostalih partnerjev v projektu izdelal funkcionalni prototip krmilne naprave, ki bi omogočala doziranje silažne koruze kravam ali telicam v njegovem hlevu glede na njihove individualne potrebe.

V ta namen bo najprej pripravljen načrt krmilne naprave, v katerem bi predvideli tudi možne zaplete pri transportu in doziranju koruzne silaže v krmilni boks. Ob tem bi tudi preverili, ali obstajajo kakšne koli omejitve pri individualnem krmljenju silaže ter kako jih preseči. Na podlagi teoretičnih izhodišč bo pripravljen tehnični načrt izvedbe takšnega krmilnega boksa ter popis vseh potrebnih materialov za izdelavo krmilne naprave. Po nabavi potrebnih materialov bo g. Ferlan skušal skonstruirati krmilno napravo, ki bi omogočala individualno krmljenje koruzne silaže govedu v skupinskem boksu. Prva rešitev krmilne naprave nujno ne bo povsem delovala, kar lahko povzroči dodatne stroške in delo pri popravljanju naprave.

Po uspešnem zagonu naprave bomo analizirali krmo, izračunali krmni obrok, pregledali čredo, pripravili program odbire in osemenjevanja ter spremljali učinkovitost naprave za doziranje koruzne silaže. Beležili bomo spremembe v prireji mleka, kondicijo krav ter rabo naprave.

Rezultate bomo preverjali na drugi kmetiji. V zadnjih 12 mesecih poizkusa bomo razširili (diseminirali) rezultate projekta.

Več o vsebiniprojekta si lahko ogledate na spodnji povezavi.