Slika_1_Neurje s točo na Dolenjskem opustošilo vinograde_Zajc_M

Ključne besede: Ukrepi po toči

POLJEDELSTVO

Med poljščinami je najbolj prizadeta najpomembnejša krmna poljščina - koruza. Prizadeta je celotna rastlina.  Poškodovana koruza  je sedaj v najbolj občutljivi fazi (sušenja svile), ko lahko nastane škoda na posevkih do 88 %, če je poškodovano listje in rastlina še stoji. V najhujših primerih pa toča z neurjem uniči tudi celotno rastlino, jo zbijejo na tla.  Takih posevkov ni mogoče uporabiti za krmo, pač pa jih le zmulčimo in zadelamo v tla ter zasejemo novo kulturo.  Za ponovne setev silažne koruze je čas od sredina julija že rizičen,  saj tudi najbolj zgodni hibridi dozorijo le ob ugodnem avgustovskem vremenu in dolgi ter topli jeseni. Upoštevati je potrebno tudi visoke stroške ponovne setve. Manjše tveganje nastane, če se živinorejci odločijo za setev deteljno-travnih mešanic in mnogocvetnih ljulk, ki se kombinirajo z inkarnatko in ozimno grašico. Tovrstne setve zadoščajo tudi ukrepu zimske ozelenitve njiv. V primeru visokih temperatur in suše s setvijo ne smemo hiteti saj setev v drugi polovici avgusta še vedno lahko prinese 2 odkosa za silažo ali svežo krmo.

Na travnatem svetu, ki ga je toča zajela pred odkosom, se priporoča izvesti čistilno košnja in nato blago pognojiti, z odmerkom dušika do 40 kg/ha.

Pred izvajanjem tehnoloških ukrepov na njivah je  potrebno počakati, da se zemlja dovolj osuši za prehod mehanizacije, ki sicer lahko naredi še dodatno škodo z gaženjem tal in nerodovitnostjo zaradi zbitosti.

Pridelovalce krompirja opozarjamo tudi na problem  ponovnega klitja krompirja. Potrebno je spremljati stanje gomoljev in izvesti predčasen izkop oz. desikacijo cime. Nasade krompirja je po toči potrebno čimprej zaščititi pred krompirjevo plesnijo s pripravkom, ki je ustrezno izbran glede na predhodna škropljenja in čas izkopa, z ustrezno karenčno dobo. Priporoča se dodati tudi kakšen aminokislinski pripravek.

Večina žit je že pospravljena zato bo verjetnost škode po toči manjša. Najkasneje se žanje oves, tritikala in pira.  Na strniščih se priporoča izvesti ukrepe razpleveljenja kolikor je to potrebno, sicer pa čimprej zasejati strniščne dosevke.

V primeru, da so neurja povzročala tudi škodo z odnosom rodovitnega sloja njivskih tal, oziroma vodno erozijo, svetujemo izvajanje sledečih protierozijskih ukrepov:

• Vzdrževanje rastlinskega pokrova na njivah preko celega leta,
• pestrejše kolobarjenje na njivah, namesto monokulture s koruzo,
• večjo skrb za povečevanje humusa v tleh,
• izvajanje prečne obdelave na brežino,
• uvajanje ohranitvene obdelave tal (namesto oranja)
• uvajanje varovalnih pasov s travami in razori ob zaključku njiv.

VRTNARSTVO

Vrtnine, ki so bile poškodovane ob toči  so  v različnih razvojnih fazah, prav tako je bila intenzivnost toče in vetra zelo različna. Stopnja poškodovanosti je namreč zelo odvisna od lege, hitrosti vetra na posamezni lokaciji, oblike in velikosti toče in trajanja toče.  Na območjih, kjer so vrtnine ostale brez listov in je bila toča dolgotrajna in so posevki (plodovi/uporabni deli) vidno poškodovan preko 60 %, se je najbolje odločiti o ponovni setvi oziroma saditvi naknadnih posevkov ali ozelenitvi njivske površine.

Nadaljevanje vlažnega vremena z neurji in dokaj visoke temperature, ki jim še sledijo nova neurja, pospešijo razmnoževanje rastlinski bolezni, tudi bakterijskih.  Če ste v dvomih, se posvetujte s kmetijskim strokovnjakom ali cenilcem škode. Najslabše je posevek pustiti neobdelan.

S pridelavo je smiselno nadaljevati, kjer poškodbe niso prevelike ali gre za vrtnine, ki se lahko obrastejo. Učinkovitost izvedenih ukrepov zelo odvisna od hitrosti ukrepanja, razvojne faze vrtnine in % škode.

Priporočamo sledeče:

1. Posevke je potrebno temeljito pregledati, ko se vrtnine posušijo.
2. Kjer so poškodbe večje, a ne prevelike, priporočamo odstranitev poškodovanih plodov/glav, saj so le te v nadaljnjem razvoju lahko vir okužb. (Poškodbe odstranjujemo v suhem vremenu z ostrim rezilom.) Če so poškodbe manjše, poškodovanih plodov/glav ni potrebno odstranjevati. Odstranimo jih, ko dozorijo. Vse rane, velike in majhne so sicer vrata za vstop okužb, zato je nujno poskrbeti za varovanje posevkov pred boleznimi s konvencionalnimi ali ekološkimi sredstvi za varstvo rastlin.
3. Vsa dela, tudi kemično varstvo se izvaja le na osušenih vrtninah in najboljše z dotikalnimi pripravki, s čim krajšo karenco. Sredstvom za varstvo rastlin lahko dodajmo pripravke na podlagi aminokislin in biostimulate (npr. Algoplasmin, Delfan, Protifert LMW, Amalgerol, Phylgreen, Plantonic, Begreen, Drin, Epin ekstra, Basfoliar, Polyamin…), da bo celjenje in regeneracija tkiv hitrejša. Preverimo tudi možnost mešanja. Korenasta zelenjava in čebulnice so v fenofazi debeljenja korenov/čebule in zmanjševanja listne mase. Tudi pri njih je smiselno nadaljevati z predvidenim varstvom in poškropiti s kontaktnimi sredstvi za varstvo rastlin glede na priporočila in registracije. Posevki fižola na prostem so zelo prizadeti, saj so bili v fazi cvetenja in tvorjenja strokov. Pridelek bo zagotovo zmanjšanj, smiselno je nadaljevati z začrtanim varstvom. Komaj sajene kapusnice in listno zelenjavo je potrebno poškropiti, nato pa opazovati okoli tedna dni. Če rastni vršički niso prizadeti, se kapusnice in solatnice lahko obrastejo. Varstvo naj bo intenzivnejše, proti glivam in tudi bakterijskim okužbam. Bakterijske okužbe so v vlažnem vremenu in ob mehanskih poškodbah posevkov pogostejše. Priporočamo, da se škropljene opravi zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da ne pride do dodatnih obremenitev rastlin in poškodb listne površine.
4. V tednu po toči je priporočljivo plodovke, listno zelenjavo in kapusnice dognojiti s tekočimi gnojili za razvoj listne mase, pripravki na podlagi alg ali vodotopnimi gnojili z dušikom ali večjim deležem dušika. Nekatere vrtnine kot so bučke, kumare, lubenice, melone, paradižnik, paprika in feferoni se lahko še obrastejo. Če jih dognojimo z vodotopnimi gnojili z večjim deležem dušika, lahko dokaj hitro tvorijo novo listno maso. V tem primeru je pomembno, da skoraj dozorele plodove odstranimo in s tem vzpodbudimo vegetativno rast in ponovno cvetenje. Če je listne mase dovolj lahko tudi lahko dušik dodajamo tudi foliarno. V primeru zorečih rastlin, ki imajo še zeleno maso, so pridelki pod zemljo in se bliža čas pobiranju v 2 do 3 tednih kot so čebulnice, krompir, korenovke se priporoča foliarno gnojenje s poudarkom na dušiku in kaliju.
5. Zaradi zmanjšanje listne mase so plodovi bolj izpostavljeni za sončne opekline. Še bolj kot običajno je ob močnem soncu pomembno senčenje.

V vsakem primeru mehanskih poškodb je nujno potrebno opraviti varstvo proti gnilobam in glivam plesnivkam. Registracije dovoljenih sredstev za konvencionalno in ekološko varstvo rastlin najdete na: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm oziroma pogledate v Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave za leto 2023: https://www.gov.si/teme/integrirana-pridelava/. V primeru, da ni registriranih primernih konvencionalnih oziroma ekoloških sredstev za varstvo rastlin, v roku 24 ur poškropimo z aminokislinskimi pripravki oziroma biostimulanti, ki imajo stransko delovanje na celjenje ran in vplivajo na obraščaje. V primeru težav nas pokličite za nasvet. Naše telefonske številke  so objavljene na spletni strani.

SADJARSTVO

• Pečkato in koščičasto sadje

Po toči je potrebno izvajati varstvo na način kot ga pri posamezni sadni vrsti priporočamo na spletni strani KGZS Zavoda  Novo mesto http://www.kmetijskizavod-nm.si/. V kolikor je v sadovnjaku še prisotno listje, potem je fungicidom priporočljivo dodajati sredstva za dvig odpornosti na osnovi alg in aminokislin. V kolikor so drevesa brez listne mase, pričnemo z dodajanjem sredstev za premagovanje stresnih situacij po odganjanju listja. Pred uporabo vedno preverite združljivost fungicidov in sredstev za dvig odpornosti rastlin. Zaradi povečane nevarnosti pojava hruševega ožiga v nasadih pečkarjev, priporočamo redne preglede sadovnjakov na prisotnost te bolezni. V primerih, kjer je zaradi toče prišlo do večjih poškodb lesa ali celo defoliacije drevesa, je potrebno najprej očistiti drevesa zlomljenih vej.

Za razkužitev ran so v nasadih pečkatih sadnih vrst priporočeni pripravki na osnovi kaptana, oz. bakra, kjer je pridelek popolnoma uničen.

• Jagodičje

V kolikor je nasad malin v obiranju, je potrebno najprej opraviti čiščenje nasada oziroma iz nasada iznesti vse polomljene rozge, potem pa nasad poškropiti s sredstvi proti sivi plesni (botritisu), ki jim dodate listna gnojila na osnovi alg in aminokislin. Pri  obiranju sproti odstranjujte tudi poškodovane plodove in jih odnesite iz nasada. V kolikor je nasad poškodovan do take mere, da ni več prisotnih plodov, svetujemo po opravljenem čiščenju nasada uporabo listnih gnojil na osnovi bakra in alg. Enako varstvo priporočamo tudi v nasadih jagod.

Če prizadene toča nasad večkrat rodnih jagod tekom obiranja, je koristno najprej potrgati močno razbite mehke plodove, nakar je potrebno nasad poškropiti z enim izmed botricidov (pozor karenca!), ki bodo preprečili gnitje plodov. Enako ravnamo tudi pri ostalem jagodičju. Za čvrstejše plodove lahko dodate tudi kalcijeve pripravke (npr. Calciogreen) brez dodatka dušika. V prizadetem nasadu odsvetujemo fertirigacijo z dušikom, ki bi lahko še povečal občutljivost na bolezni.

Ekološka pridelava: svetujemo, da po točnem dogodku rastline poškropite s pripravki na osnovi alg, ki naj bi krepili rastline in aktivirali rastlinam lastne obrambne  mehanizme.

VINOGRADNIŠTVO

Tudi tu so ukrepi odvisni od stopnje poškodovanosti trt. Priporoča se v roku 3 dni opraviti kemično varstvo vinske trte pred boleznimi in s tem pospešiti celjenje ran. Veliko pozitivno vlogo pri tem procesu ima suho in toplo vreme. Poskrbeti je potrebno, da je novo izraslo listje kakovostno zavarovano s preventivnim fungicidom. Priporoča se uporaba fito farmacevtskih sredstev in listnih gnojil v običajnih koncentracijah. Vsi nadaljnji ukrepi so prilagojeni stopnji poškodovanosti in se rešujejo s pristojnim kmetijskim svetovalcem. Pri zelo poškodovanih trtah, kjer ni ostalo nobenega listja je koristno usmeriti ukrepe v pripravo lesa za naslednje leto, oz. spodbujati rast novega lesa. To pomeni, da poškodovane rozge izrežemo, na osnovi trta pa pustiti 2 primerni rozgi za eventualni rodni les v naslednjem letu, ostale poganjke pa prikrajšati na 2 očesi. Ker se utegne na poškodovanih jagodah in lesu pojavljati povečano število insektov, se zaradi preprečevanja širjenja gnilob, priporoča nastavljanje vab s sokom oz. kisom. Pri izvajanju zaščite opozarjamo, da mora biti listje pred izvedbo aplikacije osušeno.

Pri zaščiti vinske trte imajo prednost pripravki, ki vsebujejo a.s. folpet (Forum star, Sfinga extra WDG, Pergado F, Folpan Gold, Mikal flash in podobni). V tem primeru priporočamo tudi dodajanje foliarnih gnojil kot so Protifert LMW, Algoplasmin, Basfoliar aktiv ali podobnih.

Pred uporabo posameznih kombinacij pripravkov in foliarnih gnojil je potrebno v navodilih za uporabo preveriti mešanje zaradi morebitnega pojava fitotoksičnosti!

Pripravili: Urška Cvelbar, Jernej Martinčič, Mateja Strgulec in Natalija Pelko, KGZS Zavod Novo mesto