Slika 1: neurje s točo na dolenjskem in v Posavju (foto Mateja Strgulec)

Ključne besede: Ukrepi po toči

POLJEDELSTVO

• Med poljščinami je prizadetost po toči najbolj izražena na najpomembnejši krmni poljščini - koruzi. Poškodovana koruza je vpretežnem delu posevkov bila še v fazi razvoja listov, ponekod pa že v polnem cvetenju (BBCH 39-65). Zmanjšanje pridelka koruze zaradi poškodb po toči, je v največji meri odvisno od intenzivnosti poškodb na rastlinah in faze razvoja koruze. Koruza v fazi razvoja listja je manj občutljiva na poškodbe po toči, kot v fazi cvetenja do fiziološke zrelosti. Kljub temu pa posledice uničenja listnih površine povzročajo zmanjšano asimilacijo in akumulacijo hranilnih snovi. Poleg uničenja listov, se poškodbe lahko izražajo tudi z lomi stebel ali poleganjem rastlin ter sušenja. Glede na izkušnje iz preteklih nezgodnih dogodkov in literature (Z. Čergan: Vpliv toče na višino in kakovost pridelka koruze) lahko povzamemo, da zgodnje uničenje listov koruze zmanjša pridelek zrnja manj kot bi bilo pričakovati. Pri popolnem uničenju listov, se pridelek zmanjša do 20%, pri polovičnem uničenju listov pa je pričakovan izpad pridelka do 12%. Iz tega izhaja, da tako poškodovanih posevkov ne kaže preorati in ponovno sejati, saj le ta prinaša zmanjšan pridelek za 20% in več. Prav tako je vprašljivo doseganje fiziološke zrelosti in pravočasnost spravila. Posledice uničenja listov se bodo pokazale tudi v zmanjšani višini rastlin, številu listov in deležu beljakovin v zrnju.  Naša opazovanja njiv dejansko kažejo na veliko regenerativno sposobnost koruze, tako da se obnavljajo tudi posevki s poležanimi rastlinami in tisti z delno poškodovanim steblom. Iz takih rastlin bodo lahko  pridelali zrno, če je le ostal nepoškodovan rastni vršiček s semensko zasnovo. Med ukrepi v koruzi po toči svetujemo poudarek na oskrbi posevka z okopavanjem in dognojevanjem z dušikom, s čimer bomo zmanjšali nastalo škodo na najmanjšo možno mero, razen v primerih ko so polomljena stebla ali uničeni rastni vršički, ko je škoda veliko večja.

V primeru odločitve za ponovno setev koruze je v tem času potrebno izbrati rane hibride razreda 200 za pridelavo zrnja in za pridelavo silaže začetek razreda 300.

• Žita so v času toče že delno požeta. To velja predvsem za ječmen in zgodnje pšenice, medtem ko so srednje pozne sorte pšenice in tritikala že zrele, a še ne požete v celoti. V fazi dozorevanja je tudi oves. Na prizadetih njivah so škode pogosto velike oz. popolno uničeni posevki, zabiti v tla in odtrgani klasi. V takih primerih se svetuje zeleno maso pokositi ali zmulčiti in plitko podorati. Na pripravljeno njivo se lahko poseje še koruzo (do zrelostnega razreda 310), ajdo, proso, lucerno, detelje, trave, mešanice z njimi ali druge strniščne dosevke. Na strniščih se v primeru močne zapleveljenosti s trajnimi pleveli lahko izvede tudi ukrepe razpleveljenja, v kolikor je to potrebno, sicer pa čimprej zasejati strniščne dosevke.
• Na travnatem svetu, ki ga je toča zajela pred odkosom, se priporoča izvesti odkos ali vsaj čistilno košnjo ter nato blago pognojiti, z odmerkom dušika do 40 kg/ha (npr:do 15 m3gnojevke/ha).
• Pridelovalce srednje poznih sort krompirja, kjer so rastline utrpele poškodbe cime opozarjamo na potrebno izvajanje ustreznega varstva pred plesnijo. Poškodovana cima se bo v naslednjih 14. dneh uspešno obrasla, če ne bo prišlo do njenega propada zaradi okuženosti s plesnijo in črno listno pegavostjo. Trenutno so izpolnjeni pogoji za razvoj bolezni zato je potrebna vsa skrbnost za učinkovito zaščito pred boleznimi. Izbor priporočenih pripravkov je naveden v obvestilu Službe za varstvo rastlin, za zatiranje bolezni v krompirju. Pripravke je potrebno smiselno izbirati glede na že izvedeno varstvo in ustrezno upoštevanje karenčne dobe.  Fungicidom je priporočljivo dodati tudi aminokislinski pripravek, za dvig odpornosti rastlin. Večjo pozornost je potrebno nameniti srednje zgodnjim sortam, v smislu ali bo prišlo do ustreznega obraščanja cime ali ne in kako bo to vplivalo na kakovost gomoljev. V pridelavi zgodnjih sort krompirja je obraščanje cime manj verjetno in  jo je bolj smiselno pokositi oz. uničiti ter planirati izkop. Z izkopom gomoljev je potrebno počakati vsaj 14 dni, da se utrdi kožica na gomoljih. Posledice toče lahko spodbudijo tudi ponovno klitje gomoljev.
• Pred izvajanjem tehnoloških ukrepov na njivah je potrebno počakati, da se zemlja dovolj osuši za prehod mehanizacije, ki sicer lahko naredi še dodatno škodo z gaženjem tal in posledično zmanjšano rodovitnostjo.
• V primeru, da so neurja povzročala tudi škodo z odnosom rodovitnega sloja njivskih tal, oziroma vodno erozijo, svetujemo izvajanje sledečih protierozijskih ukrepov:
• Vzdrževanje rastlinskega pokrova na njivah preko celega leta,
• Pestrejše kolobarjenje na njivah, namesto monokulture s koruzo,i
• Večjo skrb za povečevanje humusa v tleh,
• Izvajanje prečne obdelave na brežino,
• Uvajanje ohranitvene obdelave tal (namesto oranja)
• Uvajanje varovalnih pasov s travami in razori ob zaključku njiv.

VRTNARSTVO

Vrtnine, ki so bile poškodovane ob toči  so  v različnih razvojnih fazah. Učinkovitost izvedenih ukrepov zelo odvisna od razvojne faze vrtnine in % škode. Priporočila pa so sledeča:

1. Posevke je potrebno temeljito pregledati, ko se vrtnine posušijo.
2. V primeru večjih poškodb se odstranimo poškodovane plodove in druge dele poškodovanih vrtnin, saj so le te v nadaljnjem razvoju lahko vir okužb, tudi bakterijskih. Če so poškodbe manjše, ni potrebno odstranjevati poškodb. NPR. grmičaste bučke, plodovke na prostem se lahko še obrastejo, če niso hudo poškodovane. Potrebno je odstraniti poškodovane plodove.
3. Kemično varstvo se izvaja le na osušenih rastlinah in najboljše z dotikalnimi pripravki s čim krajšo karenco. Sredstvom za varstvo rastlin lahko dodajmo pripravke na podlagi aminokislin in biostimulate (npr. Algoplasmin, Delfan, Protifert LMW, Amalgerol, Phylgreen, Plantonic, Begreen, Drin, Epin ekstra, Basfoliar, Polyamin…) da bo celjenje in regeneracija tkiv hitrejša. Preverimo tudi možnost mešanja. V tednu po toči je priporočljivo tudi dognojevanje s tekočimi gnojili za razvoj listne mase, predvsem na podlagi alg (npr. Multipepton) ali vodotopna gnojila z dušikom ali večjim deležem dušika. Priporočamo, da se škropljene opravi zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da ne pride do dodatnih obremenitev rastlin in poškodb listne površine. V primeru zorečih rastlin, ki imajo še zeleno maso, so pridelki pod zemljo in se bliža čas pobiranju v 2 do 4 tednih kot so čebulnice, krompir, korenovke je ob srednji poškodovanosti še priporočeno foliarno gnojenje s poudarkom na kaliju.

Na območjih prizadetih zaradi toče so med vrtninami najbolj prizadeti posevki na prostem: komaj sajeno zelja in ostale kapusnice, ki tvorijo nadzemni pridelek, solatnice: endivja, radič. Če so komaj sajene/sejane vrtnine močno prizadete, kar pomeni, da je poškodovan vršiček, svetujemo ponovno setev/saditev. Pri zelo poškodovanih vrtninah na prostem, kjer se plodovi že pobirajo kot so kumar za vlaganje, bučevke, fižoli in ostala zelenjava je najprimerneje odstraniti poškodovane plodove in jih čim prej porabiti, če niso preveč poškodovane. Pri vrtninah, ki se pobirajo večkrat, kot so kumarice za vlaganje, bučke, je potrebno oceniti poškodbo listne površine in v primeru predvidevanja, da se lahko rastline obrastejo in še cvetijo opraviti škropljenje z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin in aminokislinskimi pripravki. Če so poškodbe na posevkih tako velike, da ni tržnih plodov, je najprimerneje posevek zmulčiti in poskrbeti, da se njive ne zaplevelijo. V vsakem primeru mehanskih poškodb je potrebno opraviti varstvo proti gnilobam, kot so siva plesen in bela gniloba in glivam plesnivkam. Registracije dovoljenih sredstev za konvencionalno in ekološko varstvo rastlin najdete na: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm oziroma pogledate v Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave za leto 2023: https://www.gov.si/teme/integrirana-pridelava/. V primeru, da ni registriranih primernih sredstev za varstvo rastlin v roku 24 ur poškropimo z aminokislinskimi pripravki oziroma biostimulanti (našteti zgoraj….). V primeru težav pri odločitvah in za nasvet nas lahko pokličete na spletu objavljene številke.

SADJARSTVO

• Pečkato in koščičasto sadje

Po toči je potrebno izvajati varstvo na način kot ga pri posamezni sadni vrsti priporočamo na spletni strani KGZS Zavoda  Novo mesto http://www.kmetijskizavod-nm.si/. V kolikor je v sadovnjaku še prisotno listje, potem je fungicidom priporočljivo dodajati sredstva za dvig odpornosti na osnovi alg in aminokislin. V kolikor so drevesa brez listne mase, pričnemo z dodajanjem sredstev za premagovanje stresnih situacij po odganjanju listja. Pred uporabo vedno preverite združljivost fungicidov in sredstev za dvig odpornosti rastlin. Zaradi povečane nevarnosti pojava hruševega ožiga v nasadih pečkarjev, priporočamo redne preglede sadovnjakov na prisotnost te bolezni. V primerih, kjer je zaradi toče prišlo do večjih poškodb lesa ali celo defoliacije drevesa, je potrebno najprej očistiti drevesa zlomljenih vej.

Za razkužitev ran so v nasadih pečkatih sadnih vrst priporočeni pripravki na osnovi kaptana, oz. bakra, kjer je pridelek popolnoma uničen.

• Jagodičje

V kolikor je nasad malin v obiranju, je potrebno najprej opraviti čiščenje nasada oziroma iz nasada iznesti vse polomljene rozge, potem pa nasad poškropiti s sredstvi proti sivi plesni (botritisu), ki jim dodate listna gnojila na osnovi alg in aminokislin. Pri  obiranju sproti odstranjujte tudi poškodovane plodove in jih odnesite iz nasada. V kolikor je nasad poškodovan do take mere, da ni več prisotnih plodov, svetujemo po opravljenem čiščenju nasada uporabo listnih gnojil na osnovi bakra in alg. Enako varstvo priporočamo tudi v nasadih jagod.

Če prizadene toča nasad večkrat rodnih jagod tekom obiranja, je koristno najprej potrgati močno razbite mehke plodove, nakar je potrebno nasad poškropiti z enim izmed botricidov (pozor karenca!), ki bodo preprečili gnitje plodov. Enako ravnamo tudi pri ostalem jagodičju. Za čvrstejše plodove lahko dodate tudi kalcijeve pripravke (npr. Calciogreen) brez dodatka dušika. V prizadetem nasadu odsvetujemo fertirigacijo z dušikom, ki bi lahko še povečal občutljivost na bolezni.

Ekološka pridelava: svetujemo, da po točnem dogodku rastline poškropite s pripravki na osnovi alg, ki naj bi krepili rastline in aktivirali rastlinam lastne obrambne  mehanizme.

VINOGRADNIŠTVO

Tudi tu so ukrepi odvisni od stopnje poškodovanosti trt. Priporoča se v roku 3 dni opraviti kemično varstvo vinske trte pred boleznimi in s tem pospešiti celjenje ran. Veliko pozitivno vlogo pri tem procesu ima suho in toplo vreme. Poskrbeti je potrebno, da je novo izraslo listje kakovostno zavarovano s preventivnim fungicidom. Priporoča se uporaba fito farmacevtskih sredstev in listnih gnojil v običajnih koncentracijah. Vsi nadaljnji ukrepi so prilagojeni stopnji poškodovanosti in se rešujejo s pristojnim kmetijskim svetovalcem. Pri zelo poškodovanih trtah, kjer ni ostalo nobenega listja je koristno usmeriti ukrepe v pripravo lesa za naslednje leto, oz. spodbujati rast novega lesa. To pomeni, da poškodovane rozge izrežemo, na osnovi trta pa pustiti 2 primerni rozgi za eventualni rodni les v naslednjem letu, ostale poganjke pa prikrajšati na 2 očesi. Ker se utegne na poškodovanih jagodah in lesu pojavljati povečano število insektov, se zaradi preprečevanja širjenja gnilob, priporoča nastavljanje vab s sokom oz. kisom. Pri izvajanju zaščite opozarjamo, da mora biti listje pred izvedbo aplikacije osušeno.

Pri zaščiti vinske trte imajo prednost pripravki, ki vsebujejo a.s. folpet (Forum star, Sfinga extra WDG, Pergado F, Folpan Gold, Mikal flash in podobni). V tem primeru priporočamo tudi dodajanje foliarnih gnojil kot so Protifert LMW, Algoplasmin, Basfoliar aktiv ali podobnih.

Pred uporabo posameznih kombinacij pripravkov in foliarnih gnojil je potrebno v navodilih za uporabo preveriti mešanje zaradi morebitnega pojava fitotoksičnosti!

Pripravili: Urška Cvelbar, Jernej Martinčič, Mateja Strgulec in Natalija Pelko, KGZS Zavod Novo mesto