Analize OECD in FAO kažejo, da bodo potrebe po žitih in krmi zaradi naraščajoče svetovne populacije tudi v prihodnje rasle. V naslednjem desetletju se pričakuje povečanje svetovne proizvodnje žit predvsem zaradi višjih pridelkov na obstoječih kmetijskih površinah, ne pa zaradi širjenja obdelovalnih zemljišč. To pomeni, da bo za doseganje stabilnih in visokih pridelkov vse pomembnejše natančno in pravočasno izvajanje tehnoloških ukrepov, tudi v zahtevnih in spremenljivih vremenskih razmerah.

Avtor: Mateja Strgulec, Svetovalka za poljedelstvo

Javna služba kmetijskega svetovanja pridelovalce usmerja k ukrepom, ki prispevajo k višjim in stabilnejšim pridelkom, boljši kakovosti pridelkov ter izboljšani agrotehniki v smeri integriranega varstva rastlin ter varstva tal in okolja. Poleg sprotnih strokovnih nasvetov za varstvo žit pred škodljivimi organizmi velik poudarek namenjamo tudi pravočasnemu in strokovno izvedenemu dognojevanju z dušikom pri vseh oziminah. Pri povečevanju učinkovitosti rabe dušika dodatne izzive predstavlja izvedba gnojenja v optimalnem času z ustrezno izbranimi gnojili, zlasti ob uvajanju tehnologij zmanjšane obdelave tal ter povečevanju vsebnosti organske snovi v tleh. Cilj pravilnega gnojenja je izboljšanje rastnih pogojev za doseganje ustrezne kakovosti zrnja, stabilne višine pridelka ter ugodne ekonomike pridelave.«

Vpliv vremenskih razmer na posevke in omejitve pri dognojevanju

Razmere v jesenskem obdobju so bile za vznik in začetni razvoj ozimnih žit večinoma ugodne. Zimsko obdobje v jugovzhodni Sloveniji in Spodnjem Posavju pa je z nadpovprečno toplim decembrom in januarjem, nadpovprečno namočenimi tlemi, lokalnim zastajanjem vode ter le kratkotrajno snežno odejo ponekod negativno vplivalo na razvoj koreninskega sistema. Posledice so rumenenje posevkov, slabše razraščanje ter redkejši sestoji, zlasti na težjih in slabše odcednih tleh, kar lahko napoveduje zmanjšane pridelke.

Dobra oskrba rastlin z dušikom, ki jo omogoča zgodnje spomladansko dognojevanje, lahko omili posledice slabše prezimitve ter omogoči hitrejši spomladanski zagon rasti in razvoja žit ter drugih ozimin. Dobro prehranjene rastline bodo lažje izboljšale gostoto posevka in zasnovo klasa, kar se neposredno odraža v višjem pridelku.

Kljub splošni prepovedi gnojenja s tekočimi organskimi in dušičnimi mineralnimi gnojili do 1. marca je po 15. februarju dovoljeno dognojevanje ozimnih žit, trav, deteljno-travnih mešanic, oljne ogrščice in drugih prezimnih rastlin, če so tla ustrezna. Gnojenje ni dovoljeno, kadar so tla zasičena z vodo, poplavljena, zamrznjena ali zasnežena.

Primerna gnojila in odmerki dušika ter žvepla za dognojevanje

Za prvo dognojevanje priporočamo uporabo dušičnih gnojil, ki vsebujejo vsaj del dušika v nitratni obliki (npr. KAN, NPK + S in druga primerna gnojila), saj je nitratni dušik rastlinam dostopen tudi v hladnejših tleh. Odmerek gnojila določa gnojilni načrt, dodatno pa ga prilagodimo stanju posevka po prezimitvi, zbitosti tal, vsebnosti organske snovi, kislosti tal ter drugim rastiščnim razmeram.

Pri uporabi hitrega talnega nitratnega testa je treba upoštevati, da v hladnih tleh običajno pokaže zelo nizke vsebnosti nitrata, pogosto celo pod mejo detekcije. To potrjuje, da se glavnina dušika v hladnih tleh ne nahaja v nitratni obliki. Testi so uporabnejši, ko se tla ogrejejo vsaj na 8 °C. Odmerek za prvo spomladansko dognojevanje naj zato temelji predvsem na gnojilnem načrtu in dejanskem stanju posevka.

Pri pričakovanem pridelku pšenice in ječmena 5–6 t/ha znaša okvirni priporočeni odmerek dušika ob prvem dognojevanju 50–60 kg N/ha, kar ustreza približno 180–210 kg KAN-a na hektar. Višje odmerke uporabimo na manj rodovitnih, plitvih ali težkih tleh, ob večjih zimskih padavinah ter pri višjih pričakovanih pridelkih ali zelo slabi prezimitvi, ko je gostota posevka manjša od 300 rastlin/m². Nižji odmerki so primerni na rodovitnih, globokih tleh z ugodno kislostjo in zadostno vsebnostjo humusa ter pri zelo gostih posevkih z več kot 500 rastlinami/m².

Za tritikalo in rž so priporočeni nekoliko nižji odmerki, praviloma v razponu 40–55 kg N/ha. Oljna ogrščica potrebuje prvi spomladanski obrok dušika nekoliko prej in v višjem odmerku, običajno 60–80 kg N/ha, saj ima večje potrebe in dušik zelo hitro izkorišča.

Ob prvem dognojevanju je treba posebno pozornost nameniti tudi oskrbi z žveplom, ki ga na njivah brez uporabe živinskih gnojil vse pogosteje primanjkuje. Žveplo je ključno za učinkovito izrabo dušika, sintezo beljakovin in tvorbo klorofila. Pomanjkanje se pogosteje pojavlja na lažjih tleh ter v zelo mokrih ali sušnih razmerah. Okvirne potrebe žit po žveplu znašajo 20–60 kg S/ha.

Gnojila z inhibitorji in uporaba živinskih gnojil

Za pridelovalce, ki želijo z manj prehodi po njivah dosegati visoke pridelke in hkrati varovati okolje, je na voljo podpora iz SOPO sheme »Dodatki za zmanjševanje emisij amonijaka in toplogrednih plinov«. Shema spodbuja uporabo počasi delujočih mineralnih gnojil z oznako CE (funkcijske kategorije 5.A, 5.B ali 5.C), ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, denitrifikacije ali ureaze, oziroma uporabo samostojnih inhibitorjev. V to skupino sodijo gnojila NGOOO, Nova Tec, Entec, Nexur, samostojni inhibitor N-lock SUPER in drugi.

Ta gnojila je treba uporabiti že ob prvem dognojevanju, da je izpolnjena zahteva, da vsaj 50 % dušika iz mineralnih gnojil vsebuje inhibitor. Za pokrivanje takojšnjih potreb rastlin po dušiku je priporočljivo, da del dušika ob prvem dognojevanju dodamo tudi v nitratni obliki.

Živinorejske kmetije spodbujamo k večji uporabi živinskih gnojil tudi za dognojevanje žit in drugih ozimin, saj se s tem izboljšata kroženje hranil in ekonomika pridelave. Priporočeni odmerek gnojevke za dognojevanje žit je približno 20 m³/ha, priporočljivo pa je redčenje z vodo v razmerju 1 : 1. Gnojenja ne izvajamo ob negativnih temperaturah, saj lahko pride do poškodb rastlin. Uporaba samostojnega inhibitorja nitrifikacije ob zgodnji rabi tekočih živinskih gnojil je eden najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje izgub dušika in zagotavljanje njegove postopne razpoložljivosti za ozimine.

Zgodnje dognojevanje ima še posebej velik pomen tudi v ekološki pridelavi žit, kjer so na voljo le počasi delujoča organska gnojila, potrebe rastlin pa se pokrivajo v kombinaciji z mineraliziranim dušikom iz tal.

Posebnosti pri ohranitvenem kmetovanju in sistemih brez obdelave tal

Pri ohranitvenem kmetovanju in sistemih brez obdelave tal (no-till) ima zgodnje dognojevanje še večji pomen, saj so tla pogosto hladnejša, razgradnja rastlinskih ostankov pa počasnejša. Zaradi večje količine organske snovi na površini lahko v zgodnji pomladi pride do začasne vezave dušika, kar se pri žitih kaže kot počasnejši začetek rasti ali rumenenje rastlin.

V takšnih sistemih priporočamo:

• izvedbo prvega dognojevanja takoj, ko so tla prevozna,
• uporabo gnojil z delom dušika v nitratni obliki za hiter začetni učinek,
• razmislek o uporabi inhibitorjev nitrifikacije za zmanjšanje izgub dušika,
• prilagajanje odmerkov stanju posevka in količini rastlinskih ostankov.

Pri uporabi tekočih živinskih gnojil je še posebej pomembna enakomerna razporeditev in izbira ugodnih vremenskih razmer. Pogosto zadostujejo tudi nekoliko nižji odmerki dušika, saj ohranitveno kmetovanje dolgoročno izboljšuje rodovitnost tal. Ker so razmere na njivah zelo različne, je poznavanje dejanskega stanja tal, vremenskih razmer in potreb rastlin ključnega pomena za natančno upravljanje z dušikom.

Mehanski ukrepi za večjo učinkovitost gnojenja

Za izboljšanje učinkovitosti dognojevanja in zmanjševanje zapleveljenosti se v integrirani in ekološki pridelavi priporoča tudi česanje posevkov z navadnimi ali krožnimi česali. Krožna česala so posebej primerna v sistemih zmanjšane obdelave, saj ne prestavljajo rastlinskih ostankov in ne ustvarjajo kupov organske snovi. Mehanski ukrep izboljša zračenje tal, spodbuja mineralizacijo organske snovi ter omogoča plitvo zadelavo gnojil v tla. Učinkovit je ob dovolj suhih tleh in sončnem vremenu. Česanje priporočamo izvesti vsaj dvakrat, do faze kolenčenja žit, ko so pleveli še majhni. Pri oljni ogrščici je česanje možno, vendar zahteva več previdnosti.

Vsebino si lahko tudi ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=jiPTPsHfeOc