Slika_1_strniščni dosevek_Strgulec_M

Smo v času žetve pšenice, njive z oljno ogrščico in ječmenom pa so že izpraznjene. Suša nam jemlje pogum za nove aktivnosti in nekateri  poljedelci se po žetvi še vedno   vprašajo: Kaj zdaj z njivo? Naj jo pustim prazno in prepustim, da jo narava bogato zaseje s poletnimi pleveli ali posejem kak dosevek?
Odgovor je iz leta v leto bolj jasen in se glasi: setev dosevkov po žetvi je ena najboljših odločitev, ki jih lahko naredimo za prihodnost naše njive in kmetovanja. Kljub sušnim razmeram, saj se dež že nekako kaže v napovedih.

Ključne besede: naknadni posevek, ozelenitev njiv

Avtor: Mateja Strgulec

Vse več pridelovalcev opaža prednosti setve dosevkov. Letošnja suša je zopet dokaz, da se pogoji kmetovanja zelo spreminjajo in da so ukrepi za povečanje talnega humusa vse bolj nujni. Priča smo velikim podnebnim spremembam, z višjimi temperaturami in manj padavinami med rastno dobo. Naša obdelava njiv z vedno močnejšo in zato težjo mehanizacijo ter  brez uporabe hlevskega gnoja slabo vpliva na ohranjanje kakovostnih tal. Delne rešitve prinašajo poljedelske prakse, ki načrtno povečujejo talno organsko snov. V tem času to najboljše izvajamo s setvijo dosevkov, tako da so njivska tla pod  stalnim zelenim pokrovom rastlin. To je bistven ukrep za več humusa poleg pestrega kolobarja, puščanja slame in koruznice na njivah ter uporabe hlevskega gnoja. Ravno slednjega na našem podeželju skorajda ni. Živinoreja se zmanjšuje, oblike hlevov pa nam nudijo predvsem gnojevko, ki sama po sebi ne nudi povečevanje humusa v tleh.  Gnojevka nam sicer prinaša hranila in zagotavlja kroženje hranil na kmetiji, ki jih rastline uspešno koristijo le, če iz vlažnih in strukturnih tal z dovolj humusa. 

Kaj  pa pomeni dovolj humusa na njivah?

Na kratko rečeno, na njivah s poljščinami ga skoraj nikoli ni dovolj.  Teoretično težimo za  4% humusa, a na težkih tleh je to premalo. Torej tu se srečujemo z velikimi spremembami sodobne pridelave na njivah, ko morda niti ne opazimo, da se naše poljedelske prakse slabšajo zaradi negativnih humusnih bilanc.  Tudi v primerih, ko se kmetu zdi, da dovolj naredi za ohranjanje humusa v tleh, npr.  pri kolobarjih kjer se prideluje silažna koruza, žita, kjer slamo odpeljemo iz njive in se seje DTM za 2 leti, kjer pospravimo zelinje, a brez naknadnih dosevkov še vedno poslujemo z negativno humusno bilanco. Tu nastaja velika škoda, ker kmet običajno to ugotovi prepozno, medtem pa se že začne proces slabšanja tal, nižanja pridelkov in slabša rast rastlin, predvsem detelj, lucerne in DTM. Kmet vidi vzroke v neugodnemu vremenu, kot je letošnja suša, spregleda pa se izginevanje talnega humusa. Kmetijski svetovalci želimo pridelovalce čimbolj ozavestiti tudi o teh nevidnih negativnih talnih procesih  in spodbuditi k setvam dosevkov na njivah, ki ohranjajo talno rodovitnost,  povečujejo biotsko pestrost in omogočajo razvoj  v smeri zmanjševanja obdelave tal.

Setev dosevkov ni novost

Naše tradicionalno kmetijstvo je vedno poskrbelo za posejane njive, predvsem za strnišča. Najbolj prepoznane tradicionalne strniščne kulture so bile ajda, proso, koleraba, repa in redkev, mešana s solato, endivijo in še čem.  Za živino pa so sejali mešanice metuljnic z žiti, ki so jih imenovali ječmiga, ržiga, ovsiga. To so mešanice žit in jare grašice, ki je bila večinoma posejana po žetvi žit.

Z intenziviranjem kmetijstva, se je pogosteje puščalo prazne njive, saj se je pomanjkanje humusa in slabše talne razmere reševalo z več dušičnih mineralnih gnojil, težjo kmetijsko mehanizacijo in  s totalnimi herbicidi. Taka praksa sedaj, ko težimo za čim bolj trajnostno in konkurenčno kmetovanje zopet ni sprejemljiva, ker uničuje tla in slabo vpliva na okolje. Neugodno vreme pa vse te slabe učinke še povečuje.

Setve dosevkov so podprte tudi s strani države

Nova programska shema močno podpira kolobarjenje, ki vključuje dosevke na več nivojih, tako v okviru enoletnih SOPO ukrepov kjer so podprte setve naknadnih posevkov in dosevkov za ozelenitev preko zime. Na nivoju KOPOP 5-letnih operacij pa je izvedba dosevkov pričakovana pri skoraj vseh ukrepih na njivah (vodni viri, ohranjanje kolobarja, integrirana pridelava poljščin in vrtnin). Družba podpira setve dosevkov zaradi njihovega doprinosa k zaščiti tal pred erozijo, preprečevanju izpiranja hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev, kar pozitivno vpliva na kakovostno vodo in tla, saj dosevki večajo talno organsko snov in  zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov.

Katere so najpomembnejše zahteve ali priporočila s strani ukrepov?

Pri večini navedenih ukrepov se pričakuje, da njivo po spravilu glavne kulture čimprej zasejemo, da imamo do 15. avgusta že zeleno odejo, v primeru, če prijavimo naknadne posevke. Enoletni SOPO ukrepi zahtevajo, da se seje mešanica vsaj dveh neprezimnih ali prezimnih kmetijskih rastlin, kar pomeni večjo raznolikost, hkrati pa je zelo verjetno, da bo ena od kmetijskih rastlin stročnica. Zaradi teh stročnic ugotavljamo, da lahko spomladi bistveno zmanjšamo gnojenje z dušičnimi mineralnimi gnojili. Kot  naknadni posevek je mogoče sejati tudi medovite rastline, ki pozitivno vplivajo na obstoj in življenje opraševalcev. Ugotavljamo, da v drugi polovici leta naši opraševalci pogosto trpijo lakoto zaradi pomanjkanja cvetja, kar pomeni tudi slabšo prezimitev in s tem zmanjšanje populacij. Na njivah jim torej lahko ponudimo kakovostno hrano.  Na izbiro imamo veliko primernih rastlin in mešanic, ki jih izbiramo glede na zahteve rastišča in rastlin v kolobarju. Izbira primerne rastlinske vrste za oblikovanje dosevka je velikega pomena in tu priporočamo posvet s svetovalcem, da se najde najboljše rastline in mešanice za konkretni kolobar na kmetiji in odpravljanje pomanjkljivosti v tleh. Med najbolj zanimive vrste rastlin za strniščne ali naknadne dosevke sodijo: ajda, kot tradicionalna vrsta, razne detelje, tudi neprezimne, sicer pa inkarnatka ter vse druge metuljnice kot so grašice, grahorji, grah, lucerna in bob ter različne križnice: od poznane krmne ogrščice in krmna repica ter o. ogrščica do bela gorjušice,  nove-meliorativne redkve, do novih rastlin kot je abisinska gizotija ali mungo, facelija, amarant.

Izbor rastlin za različne situacije in namene

Izbor rastlin za setve dosevkov v največji vročini in suši dajejo najboljše rezultate krmni sirek, sudanska trava, proso, bar in tudi ajda. Tudi v tem primeru svetujemo sejati mešanice teh rastlin, pametno izbrane, saj tako še zmanjšamo tveganje za slabo rast v hudi vročini in suši.  Čiste poljedelske kmetije najbolj pogosto sejejo dosevke  za zeleno gnojenje, ki uspešno ustvarjajo talni humus. Sem sodi večina že naštetih rastlin oz. različnih  mešanic teh rastlin. Pomembno je, da se rastline dobro razvijejo in naredijo čim več zelene mase ter da ostajajo na njivah čim dlje, najboljše do naslednje setve spomladi. Za naknadne in medovite dosevke pa zadošča pokritost tal z njimi  do 15. oz. 30. oktobra.  Večina živinorejskih kmetij pa se največkrat odloča za izbor trav in detelj ter mešanic z njimi, da si poveča kakovostno voluminozno krmo, ki ostaja na njivah preko zime in še spomladi nudi zgodnji odkos. Večino krmnih dosevkov (detelje, trave) svetujemo sejati od sredine avgusta do sredine septembra. Te setve pokrijejo tla do 15. novembra in  na njivah ostajajo največkrat kar do 15. februarja. Te setve imajo še večji pozitiven vpliv na rodovitnost tal kot poletne, saj nudijo zaščito njivam v času ko je erozija največja, pa tudi preprečuje izpiranje hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev jeseni in pozimi ter hkrati povečujejo talni humus.

Med najbolj zastopane rastline za zimsko ozelenitev sodijo: detelja, lucerna,  grašica (ozimna), inkarnatka,  trave, ozimna žita, krmna ogrščica, repica, grah, radič, rukola. To so dosevki, ki dobro vplivajo na izboljšanje tal in okolja hkrati pa z njimi pridelamo pomemben  del voluminozne krme tistem času, ki je veljal za manj produktivnega, sedaj pa postaja ta čas vedno pomembnejši. Učinki dosevkov na tla so odvisni od uspešnosti vznika in razvoja ter rasti rastlin. Za vlagatelje subvencij obstaja obveza, da morajo rastline tla prekrivati na vsaj 80% njive, v času od 15. novembra do 15. februarja.

Seznam primernih kmetijskih rastlin za mešanice za naknadne posevke in medonosne rastline

Tehnološki parametri  za setev različnih  kmetijskih rastlin za dosevke

Tabela povzeta iz tehnoloških navodilih za izvajanje operacije poljedelstvo in zelenjadarstvo.

Opis nekaterih priporočenih dosevkov za krmo:

TRAVNO DETELJNE MEŠANICE

 lahko sejemo preko celega leta a setve v drugi polovici avgusta in začetku septembra so običajno najbolj uspešne. Travno deteljne mešanice ali trave lahko uporabljamo samo eno leto, dve leti ali pa trajno zatravimo njivsko površino. V mešanici, ki jo bomo uporabljali dalj časa naj bo čim več različnih vrst in sort trav oz. metuljnic. Travno deteljne mešanice sejemo na hektar od 25 do 40 kg v odvisnosti katero mešanico imamo.

INKARNATKA

je enoletna prezimna rastlina in da spomladi z beljakovinami bogato krmo in nato odmre. Po cvetenju spomladi krma ni več okusna in lahko povzroča prebavne motnje, zato ji dajemo prednost v mešanicah.

Inkarnatka zelo utruja zemljo in jo lahko na isto površino sejemo šele čez štiri leta. V čisti setvi je sejemo 30 kg/ha, nekje do konca avgusta, začetek septembra.

MNOGOCVETNA LJULJKA

je s hranilnimi snovmi bogata vrsta trave, ki jo odlikuje hitra rast  in obnovitev po vsaki košnji, če le ima na razpolago dovolj hranil. Na hektar je sejemo 40 do 50 kg. Je prezimni krmni dosevek in jo v spomladanskem času še enkrat pokosimo pred setvijo glavnega posevka ali pa jo koristimo celo leto, če je le dobro prezimila sejemo jo lahko še v septembru.

S posevkom mnogocvetne ljuljke ali katerekoli druge trave v čistem posevku je možno koristiti ukrep ZEL enkrat v petih (5) letih trajanja pogodbe KOP.

GRAŠLJINKA

je mešanica ozimne grašice, ljuljke in inkarnatke. Deleže  posameznih vrst lahko poljubno kombiniramo, glede na naše potrebe po krmi. Če želimo imeti mešanico za seno, povečamo delež mnogocvetne ljuljke, če pa želimo mešanico za siliranje povečamo delež grašice. Je prezimni posevek in da zgodaj spomladi še en odkos pred setvijo glavnega posevka. Sejemo 55 kg/ha že pripravljene mešanice oziroma si sami sestavimo mešanico iz posameznih vrst, glede na naše potrebe.

LUCERNA

Se po vedno pogostejših sušah seje predvsem na njivah z rodovitno, globoko zemljino. V kolikor tla niso zakisana (pod pH6) in smo zemljo dobro pripravili na setev, lahko pričakujemo dober pridelek, tudi do 6 odkosov letno, tudi v sušnih razmerah. Sejemo 25-30 kg semena/ha. Gnojenje pa smiselno izvedimo glede na zalogo hranil v tleh. Pridelek in uspešnost setve se bistveno poveča s setvijo inokuliranega semena z dušičnimi bakterijami.   

KRMNA OGRŠČICA, ki se seje do sredine septembra, v odmerku 17 kg/ha, in se kot zelena krma lahko uporablja pozno jeseni, saj dobro prenaša nizke zimske temperature. Spomladi ima zgodnjo začetno rast. Z globokimi koreninami pa tla zelo dobro prerahlja in prezrači.

KRMNA REPICA

ima tako kot vse križnice močan koreninski sistem, s katerim izkorišča manj dostopna hranila. Primerna je za zeleno krmo ali silažo in je sejemo 10 kg/ha. Je manj zahtevna kot ogrščica, prenese kasnejšo setev in je odpornejša proti mrazu

PRIPOROČENI  DOSEVKI ZA PREHRANO :

KOLERABA, REPA IN REDKEV

V obdobju, ko hrana iz domačih njiv postaja vedno bolj zanimiva, izpostavljamo setev križnic, ki imajo poleg krmne tudi visoko prehransko vrednost. Krmna koleraba ali kavla, strniščna repa in črna redkev sodijo med obvezno ozimnica vsake hiše in zanimiv tržni pridelek. Tradicionalno so se sejale na vsaki dolenjski kmetiji po spravilu ječmena, saj je njihova pridelava enostavna ravno zaradi kratke rastne dobe, nezahtevnosti glede toplote  in kakovosti tal. Čas setve naj bo čimprej v juliju, da se izkoristi vlaga v požetih njivah in dolžina dneva, ki narekuje višino pridelka. Poraba semena je nizka, saj za setev 10 arov  zadošča že 0,3 kg semena kolerabe, 0,2 kg semena repe in 0,5 kg redkve. Pri nas so tradicionalni in še danes pogosti mešani posevki  vseh naštetih korenovk, ki se jim za zgostitev doda še seme različnih solat. Taka mešana setev zmanjša tudi pritisk bolhačev in grizlic, ki so v intenzivnejši pridelavi in zgodnejših setvah lahko večji problem.

V strniščnih dosevkih se običajno ne uporablja herbicidov, taka je tudi zahteva za vključene v KOPOP ukrepe. V nujnem primeru, lahko ostali pridelovalci uporabijo le registrirane herbicide v kulturah. Priporočamo po vzniku kultur, zoper širokolistne ali ozkolistne plevele. Problemom z zapleveljenostjo se poskušamo ogniti s setvijo pred dežjem, da pospešimo vznik korenovk, pred tem pa se njiva lahko le plitvo obdela, a učinkovito zatre plevele na strniščih. Včasih je priporočeno in možno mehansko zatiranje plevela še pred setvijo, pogosteje pa začnemo mehansko obdelavo tal, ko so korenovke že vkoreninjene. Priporoča se strojno okopavanje ali česanje. Česanje kolerabe ali repe je pri nas še manj uveljavljen ukrep, ki pa se vedno pogosteje izvaja, saj se povečujejo nakupi časal.

Za setev  korenovk lahko uporabimo bolj preproste  vrstne sejalnice za strniščne dosevke ali žitne  sejalnice. Sejemo lahko na medvrstno razdaljo 12,5 cm ali  na 50 cm, da je možno okopavanje. Za uspešno setev malih količin semena se v sejalnico doda pesek ali prepraženo proseno seme. S tako enostavnim poljedelskim opravilom lahko v 3 mesecih samo na 10 arih pridelamo 3 tone kakovostnih korenov.

AJDA

Ajda je dvokaličnica, ki spada v družino dresnovk. Je neprezimna rastlina. Ajda ni zahtevna poljščina. Poleg pomena v prehrani ima ajda pomen tudi v ohranjanju kulturne krajine, kot zdravilna rastlina in čebelja paša. Strniščno ajdo se seje po spravilu glavnega posevka. Čas setve je odvisen od kraja, pa tudi od sorte. V večini delov Slovenije se seje strniščno ajdo do 20. julija. Okvirna priporočena gostota setve je 400 kalivih zrn/m2. Za setev se porabi 60 do 100 kg semena ajde na hektar, odvisno od debeline zrn, kalivosti in priprave setvene površine ter termina setve. Setev se priporoča z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 do 15 cm. Priporočena globina setve 1-3 cm, ob suši 3-4 cm. Pričakovan vznik v 3 dneh.  Priporoča se setev avtohtonih sort:  Ajda: Darja, Siva, Črna gorenjska, Čebelica. Več o pridelavi ajde na https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnologija_pridelave_ajde_2017.pdf

VRTNARSKE KMETIJE lahko s prezimnimi dosevki bistveno izboljšajo kolobar, saj je ozek kolobar  večkrat vzrok za nastanek številnih bolezni.  Priporočljivi so že zgoraj našteti dosevki, pa tudi žita ali vrtnine kot so: motovilec, rukola in radič.

Gnojenje dosevkov:

Priporoča se gnojiti v skladu z gnojilnim načrtom oziroma le z manjšo količino mineralnih ali  živinskih gnojil, do 40 kg dušika/ha (10-15 m³ gnojevke na hektar). 

Prispevek pripravila: Mateja STRGULEC, svetovalka za poljedelstvo