Ključne besede: krma, vzorčenje, sonda

Podatki pridobljeni iz kemijskih analiz nam veliko povedo  o kakovosti voluminozne krme  in ali smo bili uspešni pri spravilu, konzerviranju in nenazadnje tudi skladiščenju krme. Eden izmed dejavnikov, ki pozitivno vpliva na zdravje živali in dobro prirejo je kakovost doma pridelane voluminozne krme in uravnotežen krmni obrok. Uravnotežen krmni obrok pomeni, da je usklajen po hranilih in hkrati korigiran na starost, velikost, telesno kondicijo in proizvodno obdobje živali. Za izračun krmnega obroka potrebujemo rezultate kemijskih analiz doma pridelane voluminozne krme in hranilne vrednosti močne krme. Glavni cilj vzorčenja voluminozne krme in hkrati največji izziv za vzorčevalca je vzeti reprezentativen vzorec. Na rezultate kemijske analize vpliva več dejavnikov in sicer kako in kdaj smo odvzeli vzorec krme, na kakšen način smo ga zapakirali in opremili z informacijami. Pred odvzemom vzorcev moramo vedeti tudi, kako se je silos polnil s plastmi krme, ali vzdolž cele površine ali kako drugače. Silos oziroma bale odpremo šele, ko je celoten proces fermentacije zaključen. Proces fermentacije v silosu ali balah se konča šest tednov po spravilu krme. Če je vzorec odvzet prezgodaj se lahko analitično določene hranilne vrednosti in izračunana vsebnost neto energije za laktacijo bistveno razlikuje od kasnejših dejanskih vrednosti. V tem primeru je potrebno vzorčenje ponoviti. Mrvo vzorčimo po 8 - 12 tednih po spravilu. Po odprtju novega silosa ali novega odkosa bal je za optimizacijo krmnega obroka potrebna kemijska analiza voluminozne krme.

Voluminozno krmo lahko vzorčimo iz bal, iz zaprtih ali odprtih koritastih silosov, iz skladišč, kjer je krma v razsutem stanju ter svežo krmo neposredno s travnika ali pašnika. Preden začnemo vzorčiti potrebujemo za to primerno orodje in opremo.

Slika 1: Pripomočki za vzorčenje krme (foto: Anja Mežan).

Vzorčenje zaprtega koritastega silosa

Vzorčenje iz zaprtega koritastega silosa, ene vrste silaže, poteka s pomočjo sonde na baterijski vrtalnik. Vzorčimo na najmanj petih mestih iz celotne površine silosa. Vzorčimo od željenega območja navpično navzdol do tal. Vzorčenje s sondo pa ima svoje omejitve glede višine silosa in dolžine svedra. Če vzorčenje čez celotno globino ni mogoče, je bolje vzorčiti v odprtem silosu. Nastale vrtine zapremo s folijo in zalepimo z lepilnim trakom za silažne folije. Na ta način preprečimo vdor zraka v silažo in posledično kvarjenje silaže. Zbrane vzorce v vedru dobro premešamo in vakuumsko zapakiramo.

Vzorčenje odprtega koritastega silosa – ena vrsta silaže

Vzorčenje v odprtem silosu je možno, ko je silažni kup na polni višini. Vzorčenje na čelu silosa je potrebno opraviti samo na »svežem« rezu, najbolje takoj po odvzemu silaže. Vzorčenje naj poteka iz ene proti drugi strani silosa, od zgoraj navzdol (npr. v obliki črke W ali Z, slika 3). Vzorčimo s pomočjo sonde s širšim premerom, iz devetih mest (slika 2) v globino kot znaša dnevni odvzem. Prednost vzorčenja v odprtem silosu je, da je mogoče vzorčiti vsa območja polnjenja po celi širini in višini na čelu silosa. Slabost pa je, da je obrok mogoče izračunati z zamikom, ko je silos odprt in na polni višini.

Slika 2: Prikaz odvzema vzorcev silaže iz koritastega silosa

 Slika 3: Prikaz odvzema vzorcev koruzne silaže iz koritastega silosa (foto: Darinka Slanc).

Vzorčenje odprtega koritastega silosa – sendvič silaže

Vzorčimo s pomočjo sonde s širšim premerom, iz devetih mest v globino kot znaša dnevni odvzem (slika 2). Zbrane vzorce v vedru dobro premešamo in zapakiramo. Vzorčenje poteka iz ene proti drugi strani silosa, od zgoraj navzdol (npr. v obliki črke W ali Z). Vzorčenje poteka posebej za koruzno in posebej za travno silažo. Če pa so plasti travne silaže v silosu ločeno zložene in ločeno polnjene, je potrebno za vsako komponento vzeti ločen vzorec. Zbrane vzorce v vedru dobro premešamo in vakuumsko zapakiramo.

Vzorčenje iz bal (silaža ali mrva)

Pri vzorčenju iz valjastih bal se vzorčenje izvaja lahko s pomočjo sonde na baterijski vrtalnik s širšim premerom. Vzorčimo na način,da na obodu bale zavrtamo tri vrtine, diagonalno skozi jedro od enega roba do nasprotnega roba. Po vzorčenju silaže se predrta mesta, kjer smo napravili vrtino, zapro in prelepijo s pomočjo lepilnega traku za silažno folijo. Vzorčimo iz 5 valjastih bal.  Zbrane vzorce v vedru dobro premešamo in zapakiramo. Pri vzorčenju iz oglatih bal si pomagamo s pomočjo sonde na baterijski vrtalnik ali sonde s širšim premerom. Vrtino naredimo na vsaki strani najmanjše ploskve oglate bale. Vzorčimo iz desetih bal.Zbrane vzorce v vedru dobro premešamo in vakuumsko zapakiramo.                                            

Vzorčenje mrve  v razsutem stanju (iz kupa v seniku)

Vzorčimo s pomočjo sonde na baterijski vrtalnik, površino kupa razdelimo na pet enakih delov s katerih od zgoraj navzdol vzamemo pet različnih vzorcev. Vzorce zberemo v vedru in zapakiramo.

Vzorčenje na travniku ali pašniku

Kadar želimo izvedeti kakšna je kakovost »sveže« trave ali določiti pravilen čas košnje vzorčimo svežo travo neposredno iz travnika ali pašnika. Travnik ali pašnik razdelimo na 25 do 30 delov iz katerih vzamemo enako število vzorcev. Vzorčimo lahko pokošeno travo ali travo, ki jo odrežemo s škarjami 5 cm od tal. Vzorce zbiramo v vedru, ki jih dobro premešamo. Skupen vzorec napolnimo v vrečko za vlaganje. Iz vrečke odstranimo zrak in ga takoj odnesemo v kemijski v laboratorij. V kolikor želimo poslati vzorec po pošti ali paketni dostavi vzorec zamrznemo.

Vzorčenje pripravljene delne (PMR) ali popolne (TMR) krmne mešanice  na krmni mizi

Vzorčenje krmne mešanice, pripravljene v mešalno krmilni prikolici, poteka na krmni mizi. Vzorčimo sveže nasuto krmno mešanico. Krmilno mizo razdelimo na 3 do 5 enakih delov. 3 do 5 delnih vzorcev (potrebna količina: 2–5 kg) vzamemo od zgoraj navzdol. Zbrane vzorce v vedru dobro premešamo. Skupen vzorec stresemo iz vedra in kup razdelimo na štiri dele. Za potrebe analize odvzamemo ¼ skupnega vzorce. Vzorec vakuumsko zapakiramo. 

Pakiranje in označevanje vzorcev

Posamezen vzorec voluminozne krme mora biti posebej in natančno označen na spremnem listu. Za kemijsko analizo potrebujemo 500 – 600 g vzorca silaž, sveže krme ali krmne mešanice (PMR, TMR) in 200 – 300 g mrve. Pošiljanje vzorcev krme lahko poteka po pošti ali paketni službi, lahko pa vzorce v laboratorij dostavimo sami. Na korektne analitske rezultate vpliva tudi čas od vzorčenja do prejema vzorca v kemijskem laboratoriju. Prav zaradi tega vzorčimo krmo na dan pošiljanja v kemijski laboratorij. Vzorce v kemijski laboratorij pošiljamo najkasneje do sredine tedna.

Pripravila: Anja Mežan, specialistka za živinorejo; KGZS-Zavod Novo mesto