Slika 1: pixabay

Problemov morebitnega onesnaženja pridelkov s kadmijem (Cd), tudi iz tal, kjer vsebnosti kadmija ne presegajo mejne vrednosti, smo se v preteklosti premalo zavedali. Danes se žal srečujemo z vedno novimi primeri, ko so  v pridelkih zelenjadnic ali krompirja, v okviru monitoringa ugotovljene presežene mejne vrednosti kadmija, zaradi česar posledično pridelki niso bili primerni za prodajo. Škoda  je, v primeru ugotovljenih preseženih mejnih vrednostih, za kmetijo zelo velika. V projektu zato preizkušamo agrotehnične ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili onesnaženje pridelkov s to nevarno težko kovino.

 

 

Ključne besede: Zelenjava, direktna prodaja, povezovanje

Problemov morebitnega onesnaženja pridelkov s kadmijem (Cd), tudi iz tal, kjer vsebnosti kadmija ne presegajo mejne vrednosti, smo se v preteklosti premalo zavedali. Danes se žal srečujemo z vedno novimi primeri, ko so  v pridelkih zelenjadnic ali krompirja, v okviru monitoringa ugotovljene presežene mejne vrednosti kadmija, zaradi česar posledično pridelki niso bili primerni za prodajo. Škoda  je, v primeru ugotovljenih preseženih mejnih vrednostih, za kmetijo zelo velika. V projektu zato preizkušamo agrotehnične ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili onesnaženje pridelkov s to nevarno težko kovino.

Aktivnosti v projektu CRP, ki jih želimo izpostaviti v letu 2025:

V letu 2025 smo nadaljevali z izvedbo poskusa na lokaciji v Pomurju, v katerem skušamo z izbranimi postopki zmanjšati vsebnost Cd v pridelku pri 4 sortah česna. Na isti lokaciji smo v tem letu zastavili tudi poskus z različnimi sortami krompirja.

Na lokaciji v Jabljah so bili izvedeni lončni poskusi, v katerih so preverjali različne postopke za zmanjšanje vsebnosti Cd v špinači.

V začetku septembra smo vključeni deležniki namesto prikaza na terenu, izvedli delavnico na KGZS- Zavod MS, na kateri so bili predstavljeni: povod za raziskave in namen projekta CRP, viri in nevarnosti Cd za rastline in možnosti za zmanjšanje sprejema v rastline, nevarnost Cd za človeka, ocena tveganja za povečano dostopnost Cd na delu Pomurja, z okvirno izdelano karto tveganja za povečano vsebnost Cd v pridelkih.  Prikazani so bili tudi dosedanji rezultati postopkov za zmanjšanje dostopnosti Cd v poskusu na območju Pomurja. Udeležencem so bili na delavnici prikazani tudi različni postopki meritve pH tal (test s testnimi lističi, ki so lahko uporabni le za okvirno določanje območja kislosti tal, uporabo kvalitetnega merilnika pH tal in najbolj natančno analizo pH tal določeno v laboratoriju).  Predstavljen je bil nov znak za označevanje nizke vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih. Zank lahko dobijo gnojila, ki vsebujejo ≤ 20 mg/kg P2O5. Na delavnici so pridelovalci med razpravo podprli predlog o označevanjamineralnih gnojil mineralnih gnojil s fosforjem z vsebnostjo, oz. deležem Cd v mineralnih gnojilih Uporaba gnojil  z nizko vsebnostjo kadmija),  bi lahko učinkovito omejila kopičenje Cd v tleh. Podan je bil tudi predlog, da bi bilo gnojenje z mineralnimi in organsko mineralnimi  gnojili z majhnim deležem Cd, ki so dražja, v »prihodnjem programskem obdobju- ali Strateškem načrtu SKP« finančno podprto, kot eden izmed »ukrepov oz. operacij« v okviru intervencije KOPOP.

Predstavitev poskusa in rezultatov večletnega poskusa na lokaciji v Pomurju

Na izbrani lokaciji v Pomurju, kjer so bile v preteklosti v korenju presežene mejne vrednosti Cd je bil  leta 2021 v okviru Javne službe za vrtnarstvo zasnovan večletni poljski poskus, v katerem se poskuša z različnimi postopki omejiti privzem Cd v rastline (4 sorte česna).  Tla na katerih se izvaja poskus niso onesnažena s Cd, izkazujejo pa povečano tveganje za prekomerno vsebnost Cd v pridelkih zaradi kislostizačetna vrednost pH 5,4-zmerno kisla, slabe založenosti z organsko snovjo (pod 2 %) teksture (lažja tla)….

V okviru poljskega poskusa se od leta 2021 preverja učinkovitost na zmanjšanje vsebnosti kadmija v pridelku česna: apnjenja, apnjenja in dodajanja zeolita in apnjenja in dodajanja organske snovi

Postopki (obravnavanja) v poskusu:

1.      Kontrola (brez apnjenja) - K

2.      Apnjenje s Kalcevita Agro 3 t/ha - A

3.      Apnjenje s Kalcevita Agro 3 t/ha + zeolitna moka 1 t/ha - AZ

4.      Apnjenje s Kalcevita Agro 3 t/ha + podor organske snovi (podorana rž-2022, facelija +pšenična slama-2023, bela gorjušica- 2024)- AO

       *postopki se ponavljajo od leta 2021 vsako leto z navedenimi količinami, oz. dodatki (Kalcevita Agro, zeolitna moka, organska snov)

Sorte česna v poskusu: Ptujski jesenski, Messidor, Garpek in Gardos.

Vsako leto se jeseni pred pripravo tal (pred sajenjem)  in poleti, po spravilu česna, odvzamejo vzorci tal   iz dveh globin (0-15 cm in 15-30 cm)  za določitev  pH, vsebnosti organske snovi in vsebnosti kadmija v tleh. Po spravilu se analizirajo tudi vzorci 4 sort česna na vsebnost kadmija v pridelku.

Rezultati poskusa:

Apnjenje

Apnjenje kislih tal je postopek, s katerim v praksi najpogosteje skrbimo, za optimiziranje pH vrednosti tal. Po podatkih iz literature naj bi tudi uporaba zeolita povečala pH tal. Dvigu pH kislih tal pripisujejo največji pomen pri zmanjšanju privzema Cd s strani rastlin. Kislost tal poveča topnost, mobilnost in dostopnost Cd za rastline.

Pri vseh vzorčenjih so bile najnižje izmerjene vrednosti pH na obeh globinah na kontroli – brez apnjenja (najnižja izmerjena vrednost pH  v globini 0-15 cm je bila 4,9, v globini 15-30 cm 4,7).  Pri vseh postopkih z dodatki v tla (z izjemo pri AZ, julij 2022) so bile pH vrednosti višje v zgornji plasti tal. Razlike med zgornjo in spodnjo plastjo tal so bile večje v prvih dveh letih preizkušanj (z izjemo pri varianti AZ 2022), pozneje so se zmanjšale.  Rezultati meritev pH tal kažejo, da se je pH iz leta 2021 iz pH 6 v zgornjem sloju tal postopoma dvigoval in dosegel v letu 2025 pri vseh apnjenih variantah (postopki 2, 3 in 4) čez 7, oz. 7,2.  V spodnjem sloju tal so se vrednosti pH iz 5,4 v letu 2025 povzpele na dobrih 6 (v postopku 2-apnjenje)  ter do 6,7 oz. 6,8 (pri postopkih apnjenje in zeolit in apnenje in organska snov). Trend rasti pH je pri variantah 2- 4 izrazitejši v zgornjem sloju tal, sicer pa vrednosti pH sezonsko nekoliko nihajo. V primeru netretirane kontrole so pH vrednosti do 2023 padale, potem pa so do leta 2025 postopoma nekoliko porasle.

Organska snov

Mobilnost kadmija je manjša v tleh, ki vsebujejo več organske snovi. Organska snov veže kadmij (podobno, kot minerali gline) in tako zmanjša njegovo dostopnost rastlinam. Na poskusni parceli je bila v letu 2021 vsebnost organske snovi v zgornjem sloju tal dobra 2 %, v spodnjem pa 1,9 %. Najvišja izmerjena vrednost organske snovi v tleh je bila v letih 2022 do julija 2024 izmerjena v zgornjem sloju tal pri obravnavanju 4 (apnjenje in organska snov). Vsebnost organske snovi je do leta 2023 blago padala, v 2024 in 2025 pa blago rasla. Znano je, da vsebnosti organske snovi v tleh ni mogoče povečati v kratkem času, kljub temu pa rezultati pri postopku 4 (apnjenje + vnos organske snovi) kažejo na pozitiven vpliv vnesene organske snovi pri zmanjšanju odvzema Cd s strani rastlin.

Kationska izmenjalna kapaciteta tal (KIK)

Tla z večjo KIK lahko vežejo več Cd, kar zmanjšuje njegovo razpoložljivost.  Tla v poskusu so imela v letu 2021 nizko KIK. KIK se  je do leta 2025 izraziteje povečevala pri vseh postopkih z dodatki  (2,3 in 4) v zgornjem sloju. Pri kontroli je KIK v obeh globinah rahlo padala, v letu 2025 pa blago porasla.

Dostopni kadmij v tleh

Na vsebnost kadmija v česnu bolj kot skupni vpliva dostopni kadmij v tleh.

Pri vseh postopkih z dodatki se je količina  dostopnega kadmija v tleh z leti zniževala ( v zgornjem in spodnjem sloju tal). V kontroli (postopek 1) je vsebnost dostopnega Cd pri vseh meritvah veliko višja, kot pri postopkih z dodatki.

Vplivi dodatkov (A, AZ, AO) na vsebnost kadmija v pridelku 4 sort česna

Vsebnost kadmija v česnu

V grafikonu so prikazane vsebnosti kadmija v 4 sortah česna v letih 2022-2025 v postopkih K- kontrola, A – apnjenje, AZ- apnjenje in zeolit, AO- apnjenje in organska snov.

Razlike med sortami:

Pri sorti Garpek je v vseh vzorcih, v vseh postopkih, v vseh letih preizkušanja presežena mejna vrednost  kadmija (večja od  0,05 mg/kg sveže snovi). Pri sorti Messidor so vsebnosti Cd v vzorcih najnižje in so v letu 2025 v vseh postopkih pod mejno vrednostjo. 

Razlike med dodatki:

Pri vzorcih v kontroli (postopek 1) je v vseh letih pri vseh  4 sortah česna presežena mejna vrednost Cd. V postopkih 2 -apnenje in 3 apnenje+zeolit je opazno zmanjšanje vsebnosti Cd, v postopku 4-apnenje+organska snov je pri vseh sortah, vsa leta vsebnost Cd najnižja.

Sklepi

Rezultati poskusov kažejo, da je mogoče s kombinacijo agrotehničnih ukrepov na površinah, kjer vsebnost Cd v tleh ne presega z »Uredbo« predpisanih mejnih vrednosti, je pa zaradi drugih lastnosti tal Cd lahko dostopen rastlinam, dostopnost Cd zmanjšati do mere, da ne prihaja do prekomernega kopičenja v pridelku. Dosedanji rezultati poskusa kažejo, da je bilo apnjenje in dodajanje organske snovi, na lažjih tleh, z nizko vsebnostjo organske snovi, najbolj učinkovit postopek za zmanjšanje odvzema Cd v pridelavi česna. Vsebnost Cd v pridelku 4 sort česna se razlikuje tudi med leti (najnižje vsebnosti Cd v česnu so v letu 2025, tudi v 2023, medtem, ko so bile vsebnosti Cd v  sortah in obravnavanjih v letu 2024 večje, kot v letih z najnižjimi vrednostmi). Med sortami je  Messidor  v vseh letih in postopkih imel najmanjšo vsebnost Cd v pridelku. Messidorju po najmanjših vsebnosti sledi sorta Ptujski jesenski, zatem sorta Gardos, pri kateri so bile vsebnosti pod mejno vrednostjo samo pri obravnavanju 4 v letih 2023 in 2025. Pri sorti Garpek se vsebnosti Cd v pridelku, v obravnavanih letih izvedbe poskusov niso zmanjšale pod mejno vrednost.

Pripravili:

Breda Vičar, univ. dipl. inž. kmet., specialistka za zelenjadarstvo (KGZS- ZAVOD-MS)

Natalija Pelko,  specialist I - zelenjadarstvo, tudi ekološko kmetovanje (KGZS-ZAVOD-NM)

Zahvala

Financerjema Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter  Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki  omogočata izvedbo navedenega projekta se zahvaljujemo.