Priprave na setev ozimnih žit: Kako zmanjšati tveganje za pšenično trdo snet
Živinoreja, Poljedelstvo, Zelenjadarstvo, Ekološko kmetovanje |
Slika 1: pšenična trda snet (M. Strgulec)
Letošnjo pridelovalno sezono ozimnih žit so zaznamovale predvsem sušne pomladanske in poletne razmere, ki so slabšale razrast in pospeševale zorenje žit. Pridelki so bili med lokacijami zelo različni, v povprečju nekoliko nižji, kakovost zrnja pa je bila večinoma dobra.
Glede na letošnje širjenje pšenične trde sneti na pšenici na območju Posavja želimo posebej izpostaviti pomen setve zdravega in kakovostnega semena, s čimer lahko pomembno prispevamo k omejevanju širjenja te nevarne bolezni pšenice.
Avtor: Mateja Strgulec, Svetovalka za poljedelstvo
Letošnjo pridelovalno sezono ozimnih žit so zaznamovale predvsem sušne pomladanske in poletne razmere, ki so slabšale razrast in pospeševale zorenje žit. Pridelki so bili med lokacijami zelo različni, v povprečju nekoliko nižji, kakovost zrnja pa je bila večinoma dobra.
Glede na letošnje širjenje pšenične trde sneti na pšenici na območju Posavja želimo posebej izpostaviti pomen setve zdravega in kakovostnega semena, s čimer lahko pomembno prispevamo k omejevanju širjenja te nevarne bolezni pšenice.
Izkušnje letošnje sezone ponovno potrjujejo, da lahko s pravočasnimi in strokovno izvedenimi tehnološkimi ukrepi pomembno vplivamo tudi na odziv posevkov na neugodne vremenske razmere. Med najpomembnejšimi ukrepi so bili:
- pametna izbira sort, prilagojenih rastnim razmeram in načinu pridelave, ter uporaba kakovostnega certificiranega semena;
- pravočasno spomladansko česanje oziroma rahljanje ozimin;
- pravočasno izvedeno prvo in nadaljnja dognojevanja;
- zgodnje zatiranje plevelov;
- večletno izvajanje ukrepov za povečevanje vsebnosti organske snovi in izboljševanje rodovitnosti tal.
V času priprav na setev ozimnih žit zato pridelovalce opozarjamo, da sta izbira ustrezne sorte in kakovost semena med najpomembnejšimi odločitvami pri pridelavi žit.
Prava sorta je tista, ki je dobro prilagojena našim njivam, načinu pridelave in namenu pridelka ter zagotavlja čim bolj stabilen pridelek tudi v manj ugodnih letih.
Pri izbiri sort priporočamo pregled Priporočene sortne liste ozimnih žit, ki jo v okviru Javne službe v poljedelstvu pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije. Aktualna priporočila za sezono 2026/27 bodo predvidoma objavljena septembra 2026, ko bodo obdelani tudi rezultati letošnje sušne letine.
Kakovostno seme je temelj uspešnega posevka
Tudi najboljša sorta ne more pokazati svojega potenciala, če je seme slabe kakovosti. Pri nakupu zato priporočamo uporabo certificiranega semena, saj zagotavlja preverjeno sortno pristnost, kakovost in zdravstveno stanje ter ustrezno kalivost. Kakovostno seme omogoča:
- hiter in enakomeren vznik;
- izenačen sklop rastlin;
- manj praznih mest v posevku;
- dober začetni razvoj rastlin;
- manjše tveganje za vnos bolezni, ki se prenašajo s semenom;
- boljšo izrabo vode in hranil.
Preprosto povedano: sorta predstavlja genetski potencial, kakovostno seme pa je osnova, da ta potencial na njivi tudi uresničimo. Pri izbiri semena zato ne glejmo samo višine pridelka, temveč predvsem, katera sorta bo na naših njivah in pri naši tehnologiji pridelave zagotavljala pričakovan in čim bolj zanesljiv pridelek.
Posebno pozornost namenimo pšenični trdi sneti
Na območju Posavja smo v letošnji sezoni zaznali več primerov pšenične trde sneti (Tilletia laevis). Bolezen se lahko v posevek vnese predvsem z okuženim semenom, njene spore pa lahko ostanejo tudi v tleh.
Okužene rastline do faze klasenja praviloma težko prepoznamo. Ob dozorevanju se v okuženem posevku pojavi značilen neprijeten vonj po ribah, okužena zrna pa se napolnijo z maso spor. Močno okuženo zrnje zaradi zdravstvenega in kakovostnega tveganja ni primerno za prehrano ljudi niti za živalsko krmo.
Kako zmanjšamo tveganje?
Najpomembnejši preventivni ukrepi so:
- uporaba certificiranega oziroma zdravstveno ustreznega semena;
- pri uporabi lastnega semena zagotovitev ustreznega čiščenja, zdravstvenega nadzora in po potrebi učinkovitega tretiranja;
- dovolj širok njivski kolobar, pri katerem se pšenica na isto njivo seje največ vsako tretje leto;
- izbira sort z ustrezno odpornostjo oziroma tolerantnostjo na bolezni;
- preprečevanje prenosa okuženega zrnja in spor s čiščenjem ter ustreznim ravnanjem s skladiščenim zrnjem in delovnimi stroji.
Če je bil posevek močno okužen, je treba posebno pozornost nameniti čiščenju kombajna, prikolic, transporterjev, silosov in druge opreme, saj se lahko spore z okuženim zrnjem in prahom prenesejo na druge njive oziroma v skladišča.
Pri uporabi lastnega semena je priporočljivo preveriti njegovo kakovost in zdravstveno stanje. Za strokovno pomoč in informacije o možnostih preverjanja se lahko pridelovalci obrnejo na javno službo kmetijskega svetovanja in Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin.
Za uspešen začetek nove sezone
Pred setvijo ozimnih žit zato velja premisliti o treh ključnih vprašanjih:
- Ali je izbrana sorta primerna za moje rastne razmere in način pridelave?
- Ali je seme kakovostno in zdravstveno ustrezno?
- Ali sem z ustreznim kolobarjem in drugimi preventivnimi ukrepi zmanjšal tveganje za pojav bolezni?
Pravilna izbira sorte in kakovostnega semena sta pomemben prvi korak k zdravemu in stabilnemu posevku ter kakovostnemu pridelku.
Zapisala: Mateja Strgulec, KGZS Zavod Novo mesto