Slika_1_drobnica_arhiv KGZS - Zavoda NM

Ključne besede: Ekološko kmetovanje, varstvo okolja, dobrobit živali

Pogoji za vključitev v ekološko kmetovanje

Ekološko kmetovanje pomeni spoštovanje predpisov o ekološkem kmetovanju, ki so zasnovani po načelih, ki spodbujajo varstvo okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in v praksi pomenijo prepoved uporabe genetsko spremenjenih organizmov, prepoved uporabe ionizirajočega sevanja, prepoved uporabe umetnih gnojil in pesticidov, prepoved uporabe hormonov in omejitev uporabe antibiotikov za primere le ko je to potrebno za zdravje živali.

Pri vstopu v ekološko kmetovanje se mora na kmetiji prvenstveno vzpostaviti stabilen eko sistem, kjer krožijo snovi iz tal, vode, zraka in se rezultat kroženja snovi odraža v dobri kakovosti proizvoda, varstvu okolja, pitne vode, ohranjanju biotske raznovrstnosti. Stabilnost ekosistema tal se odraža v rodovitnosti tal, ki ga dosežemo s kolobarjenjem, setvijo rastlin, ki vežejo dušik in drugih rastlin za zeleno gnojenje oz. za obnovo rodovitnosti tal, prepoved uporabe mineralnih dušikovih gnojil, izbor odpornih sort in pasem ter tehnik, ki spodbujajo naravno zatiranje škodljivcev. Pogosto je problem struktura tal, siromašno življenje v tleh, premalo humusa. Življenje v tleh so mikro (bakterije, glive) in makroorganizmi (deževniki). Revitalizacija tal pomeni oživeti tla z različnimi ukrepi. Organska snov v tleh ugodno vpliva na oblikovanje strukturnih agregatov, izboljša se zračno vodni režim. Največ humusa v tleh se odstrani z okopavinami, kot so koruza, krompir, poveča se z zrnatimi stročnicami in straniščnimi dosevki. Praksa, ki je premalo zastopana je ohranitvena oz. konzervirajoča obdelava tal, ki zmanjšuje erozijo tal, ohranja in povečuje organsko snov v tleh, manjša je poraba energentov ter tlačenje zemlje. Ravnotežje vodi do številnih izboljšav, med drugimi je vzrok, da so rastline odpornejše na bolezni in zunanje vplive.

V živinoreji veljajo pravila, ki vključujejo dobrobit živali in krmljenje v skladu z njihovimi prehranskimi potrebami. Na kmetijskem gospodarstvu so le živali, ki so vzrejene na ekološki kmetiji, razen v primeru razploda, npr. kloniranje in/ ali embrio transfer sta strogo prepovedan, pospeševalci rasti in sintetične aminokisline so prepovedane, sesalci, ki še sesajo se krmijo z naravnim, materinim mlekom, razmnoževanje je naravno, dovoljena je umetna osemenitev. Živali v reji morajo imeti dovolj prostora za leganje in vstajanje in izhod na zunanje površine, privezovanje oz. osamitev sta prepovedana, razen v primeru, če žival zboli. Na področju zdravstvenega varstva živali je pomembna predvsem preventiva, dolgoročno ukrepi v ekološki reji vodijo v zdravstveno stabilno čredo in dobre rejske rezultate.

Ekološko meso izhaja iz kmetije, kjer krmijo živali le z ekološko pridelano krmo. Meso se sme tržiti kot ekološko, ko pooblaščena certifikacijska organizacija izda certifikat o ekološki pridelavi. V primeru ekološkega mesa mora biti tudi zakol izveden v klavnici, ki razpolaga z eko linijo. Na večini  kmetij je vzreja živali ekstenzivna in zelo blizu zahtevam ekološkega kmetovanja. Na živinorejskih kmetijah obstajajo odstopanja, ki s prilagoditvami vodijo k izpolnjevanju ekoloških zahtev. Največkrat je  težava izpust, ki ga morda ni mogoče urediti pri hlevu, premajhen hlev, vezana reje, ekološka reja živali zahteva ustrezno notranjo in zunanjo površino za posamezno vrsto in kategorijo živali.  Paša je temelj ekološke reje živali in je potrebno nameniti pozornost obtežbi in posledično talni eroziji. Priporočena je paša čez celo leto. Živali na paši morajo imeti neoviran dostop do vode in zatočišče. Prisotna morajo biti tudi drevesa. Ekološka reja živali mora zagotavljati vse etološke značilnosti živalske vrste. Voluminozna krma je v glavnem pridelana brez uporabe sintetičnih gnojil in uporabe herbicidov. Dodatke, kot so lizalni kamni, se sme uporabljati le dovoljene v ekološki prireji. V veliko primerih težavo predstavlja preozek kolobar, največkrat se ponavljajo koruza in/ali žita.  Pridelavo krme na njivah je potrebno temeljiti premisliti in vsekakor iskati rešitev  z setvijo metuljnic, rastlin za zeleno gnojenje, uvesti naknadne/prezimne posevke. Na kmetijah pogosto ni česal, ki pa zelo uspešno nadomestijo npr. uporabo herbicidov. Kmetije, ki želi vstopiti v ekološko kmetovanje mora poiskati informacije na Kmetijski svetovalni službi.  Terenski svetovalec ter kmet skupaj ocenita stanje na kmetiji in uskladita prilagoditvene ukrepe. Vsekakor obstajajo številna izobraževanja, ki kmete nagovarjajo in usmerjajo k vključitvi v ekološko kmetovanje. Pravilno je, da kmet pridobi čim več  znanja, saj le tako bo uspešno »krmaril« ekološko kmetijo. Ekološko kmetijstvo zahteva poglobljeno znanje  o izbiri sort, ekoloških semen, pasem, gospodarjenja s tlemi, varstvom rastlin,…

Ko kmetovanje prilagodimo do izpolnjevanja zahtev za ekološko kmetovanje, sledi naslednji korak, prijava v kontrolo pri pooblaščeni kontrolni organizaciji. V Sloveniji so :

1.         Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Kon-cert)

2.         Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru za tehnično preizkušanje in analiziranje

3.         Bereau Veritas d.o.o.

4.         TüV SüD Sava.

V prvih letih kontrole so navadno kmetije v obdobju preusmeritve, ki traja od dve do tri leta. Po izteku preusmeritvenega obdobja se prične ekološko kmetovanje. V obdobju preusmeitve in kasneje se na kmetiji izvajajo kontrole kontrolne organizacije. Predmet kontrole niso le površine, živali, pridelki, ampak tudi ustrezno vodenje predpisanih evidenc.

Pripravila: mag. Ana Nuša Kunej