Nasveti ob setvi ozimnih žit in opis priporočenih sort ozimnih žit
Poljedelstvo, Poljedelstvo |
Slika 1: Posevek ozimne pšenice(foto Mateja Strgulec)
Ozimna žita predstavljajo pomembno poljščino na tretjini slovenskih in dolenjskih njiv. Na kmetijah predstavljajo pomembne tržne poljščine za prehrano ljudi ali krmo. Kljub vedno večjemu vplivu vremena na pridelke žit ima na uspešno pridelavo velik vpliv tudi agrotehnika kamor sodi predvsem prava izbira vrste in sorte žita za posamezne njive. V tem času se je potrebno posvetiti tudi pripravi tal za setev in razmisleku, kako bi bila le ta čim manj agresivna za tla. Poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno temeljno gnojenje predvsem s fosforjem, kalijem, kalcijem in izboljševanjem organske snovi ter pravočasno in kakovostno izvedeno setev.
Ključne besede: Setev, ozimna žita, priporočene sorte
NASVETI OB SETVI OZIMNIH ŽIT
Ozimna žita predstavljajo pomembno poljščino na tretjini slovenskih in dolenjskih njiv. Na kmetijah predstavljajo pomembne tržne poljščine za prehrano ljudi ali krmo. Kljub vedno večjemu vplivu vremena na pridelke žit ima na uspešno pridelavo velik vpliv tudi agrotehnika kamor sodi predvsem prava izbira vrste in sorte žita za posamezne njive. V tem času se je potrebno posvetiti tudi pripravi tal za setev in razmisleku, kako bi bila le ta čim manj agresivna za tla. Poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno temeljno gnojenje predvsem s fosforjem, kalijem, kalcijem in izboljševanjem organske snovi ter pravočasno in kakovostno izvedeno setev.
Različne vrste žit imajo različne zahteve po talnih pogojih. Zato jih poskusimo posejati na tiste njive, ki jim bodo omogočale kar najboljšo rast. Na boljših njivah, na globokih in ilovnatih tleh, bo dala najboljše rezultate pšenica, srednje poznih sort, poznejši ječmeni ter tritikala. Ne pozabimo, da je za dobro rodovitnost bistvenega pomena tudi ustrezna kislost tal (pH nad 6,5). Ukrep apnenja z naravnimi mletimi apnenci se lahko izvede še ob obdelavi tal ali kasneje, po vzniku, ko bodo tla bolj nosilna. Na kislih tleh pa lahko še vedno uspešno pridelamo rž ali tritikalo. Njive na lahkih, plitvih tleh bodo ob sušnih razmerah dale bolj zanesljiv pridelek, če jih posejemo z ječmenom ali zgodnejšo sorto pšenice ali ržjo. Za pridelavo pire in drugih prednic pšenice ustrezajo skromnejša tla, saj setev na bolj bogata tla povzroča težave s poleganjem teh žit. Višje in kakovostne pridelke žit lahko pričakujemo le ob pestrem kolobarjenju, ko žita sledijo deteljno travnim mešanicam, lucerni ali krompirju. Žita so občutljiva na pravilno vrstenje oz. kolobar. Sama sebe slabo prenašajo zato jih po 2-3 letih neprekinjene pridelave, enako obdobje ne gre pridelovati na isti njivi. V teh zahtevah je izjema rž, ki sebe dokaj dobro prenaša.
Ključnega pomena za uspešno pridelavo žita je poleg naštetih poudarkov ravno izbor prave sorte ozimnih žit. Ta odločitev ni lahka zaradi velike ponudbe semena različnih sort strnih žit. S tem namenom vam priporočamo Opis priporočenih sort pšenice, ječmena, rži in tritikale, ki so ga pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije in ga najdete tu spodaj. Opis je pripravljen v preglednicah in navaja glavne lastnosti posameznih sort; tip klasa: resnica ali golica, višina rastline, čas dozorevanja, poraba semena za setev, višina in kakovost pridelka ter odpornost na bolezni in poleganje.
Mateja Strgulec, KGZS Zavod NM