Slika_1_https://food.ec.europa.eu/food-safety/food-waste/international-day-awareness-food-loss-and-waste_en

Letos bomo obeležili šesti mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Po podatkih FAO je ocena, da se na svetovni ravni približno 14% vse proizvedene hrane izgubi od žetve do maloprodaje.

Ključne besede: Izgube hrane, odpadna hrana

Avtor: Absec Andreja

Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Dan sklicuje Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP). Letos bomo obeležili šesti mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letošnja tema poziva k razširitvi in krepitvi prizadevanj deležnikov za zmanjšanje izgube hrane in odpadne hrane kot ključnega elementa zagotavljanja trajnostne prehranske verige.

Cilj je ozaveščanje o pomembnosti problema in njegovih možnih rešitvah na vseh ravneh ter spodbujanje globalnih prizadevanj in kolektivnih ukrepov, katerih cilj je do leta 2030 prepoloviti odpadno hrano na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšati izgube hrane v verigi proizvodnje hrane in v dobavnih verigah. Odpadna hrana ni le etično in gospodarsko vprašanje, ampak tudi izčrpava okolje z omejenimi naravnimi viri. Vpliv na okolje in posledično na podnebne spremembe je obremenilen, saj odpadna hrana predstavljajo približno 16 % vseh emisij toplogrednih plinov vzdolž celotne prehranske verige. S prerazporeditvijo odpadne hrane bi pripomogli k izkoreninjenosti lakote in podhranjenosti ter prihranili denar za pridelovalce, živilska podjetja in gospodinjstva.

Evropska komisija pozdravlja to pobudo in se pridružuje FAO, UNEP in drugim odgovornim organizacijam v svetovnem pozivu k ukrepanju proti izgubam hrane in odpadni hrani.

O odpadni hrani

V Evropski Uniji letno nastane več kot 59 milijonov ton odpadne hrane, kar predstavlja 132 kg na prebivalca in s tržno vrednostjo kar 132 milijard EUR. Hkrati pa si več kot 42 milijonov ljudi ne more privoščiti kakovostnega obroka (Eurostat, 2023).

Na svetovni ravni se približno tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi, izgubi ali zavrže (FAO, 2011). Po podatkih FAO je ocena, da se na svetovni ravni približno 14% vse proizvedene hrane izgubi od žetve do maloprodaje (FAO, 2019).

Gospodinjstva proizvedejo več kot polovico vse odpadne hrane (54 %) v EU (72 kg na prebivalca) (Eurostat, 2024). Preostalih 46 % odpadne hrane pa nastane v ostali verigi preskrbe s hrano in sicer: 19 % pri proizvodnji živil in pijač (25 kg na prebivalca), 11 % v gostinstvu (15 kg na prebivalca), 8 % v trgovini na drobno in drugi distribuciji hrane (11 kg na prebivalca) in 8 % v pridelavi hrane (10 kg na prebivalca).

Vzroki za izgube hrane in odpadno hrano

Hrana se izgublja ali zavrže vzdolž celotne prehranske verige: na kmetiji, pri predelavi in ​​proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in menzah ter v gospodinjstvih.

Na odpadno hrano vplivajo številni dejavniki, vključno z vedenjem, katero prispeva k nastanku odpadne hrane in splošno pomanjkanje ozaveščenosti med številnimi deležniki o obsegu problema, možnih rešitvah in koristih zmanjšanja količine odpadne hrane. Poleg tega včasih primanjkuje motivacije, sredstev in časa za učinkovito reševanje problema.

Razlogi za izgubo in zavrženje hrane se zelo razlikujejo in so lahko specifični za posamezne sektorje ali sistemski, kar je posledica neučinkovitosti v celotnem prehranskem sistemu.

Dejavniki, ki vplivajo na izgube hrane na ravni kmetij:

• Škodljivci in bolezni
• Ekstremne vremenske razmere, ki vplivajo na pridelavo
• Neugodne tržne razmere

Dejavniki, ki vplivajo na odpadno hrano na ravni živilske dejavnosti:

• Standardizirane velikosti porcij v restavracijah in menzah
• Težave pri predvidevanju števila strank (težava pri gostinskih storitvah)
• Problemi upravljanja zalog za proizvajalce in trgovce na drobno
• Visoki standardi kakovosti (npr. za proizvode, ki se prodajajo v maloprodaji)
• Prekomerna proizvodnja ali pomanjkanje povpraševanja po nekaterih proizvodih v določenih obdobjih leta
• Nezadostne spretnosti pri rokovanju s hrano (npr. priprava obrokov, uporaba živil/živilskih sestavin na zalogi, uporaba ostankov)
• Proizvodne napake, proizvodi in/ali označevanje ne ustrezajo specifikacijam
• Poškodbe proizvodov in embalaže (kmetje in živilska industrija)

·         Neustrezno skladiščenje/prevoz na vseh stopnjah prehranske verige

Dejavniki, ki vplivajo na odpadno hrano na ravni potrošnikov:

• Neustrezno shranjevanje (npr. temperature hladilnika, suho/temno shranjevanje)
• Nezadostno načrtovanje nakupov in obrokov
• Nakupovalno okolje (npr. promocije, kot je »kupi eno, dobiš eno brezplačno«, ki lahko privedejo do impulzivnega nakupa in prekomernega nakupa)
• Nesporazumi o pomenu oznak "uporabno do" in "porabiti do", ki vodijo do zavrženja užitnih živil
• Nezadostne spretnosti pri pripravi hrane (npr. priprava obrokov, uporaba živil/živilskih sestavin na zalogi, uporaba ostankov)
• Embalažo, ki jo je težko izprazniti ali je prevelika
• Estetski vidiki (poškodovano sadje in zelenjava itd.)
• Pomanjkanje znanja in/ali napačne informacije o okoljskih, družbenih in finančnih vplivih odpadne hrane
• Nizka zaznana vrednost hrane
• Živahen življenjski slog in nasprotujoče si prioritete
• Osebne preference in okus (npr. izbirčnost otrok)

Kaj lahko naredimo

Pri preprečevanju in zmanjševanju odpadne hrane imajo pomembno vlogo vsi deležniki v prehranski verigi, od tistih, ki proizvajajo in predelujejo živila (kmetje, proizvajalci in predelovalci hrane), do tistih, ki ponujajo hrano potrošnikom (gostinstvo, trgovci na drobno) in navsezadnje samih potrošnikov.

Potrošniki

Vsakdo ima lahko vlogo pri zmanjševanju odpadne hrane na različnih ravneh.. Pogosto z minimalnim naporom lahko zmanjšamo količino odpaden hrane in s tem prihranimo denar ter pomagamo varovati okolje

Pridelovalci hrane

Izgube hrane in odpadna hrana se lahko pojavijo na kateri koli stopnji verige preskrbe s hrano, vključno s primarno proizvodnjo. Kmetje pa so še posebej zaskrbljeni zaradi izgub pri pridelavi, vključno z užitno hrano, ki ostane na polju, pogosto zaradi dejavnikov, na katere ne morejo vplivati. Kmetijski proizvodi, ki se ne dajejo v promet za prehrano ljudi, se včasih uporabljajo za predelavo v neživilske proizvode, živalsko krmo, bioenergijo ali gnojila. Čeprav se priznava pozitiven učinek teh ukrepov, je še vedno primarni namen kmeta pridelava hrane in obvladovanje izgub hrane in odpadne hrane na najnižjem možnem deležu na ravni kmetije.

Živilska podjetja

Podjetja, ki v svojem vsakodnevnem poslovanju izvajajo pobude za zmanjšanje odpadne hrane, bodo zagotovo imela finančne koristi svojih ukrepov.

Julija 2021 je začel veljati kodeks ravnanja EU o odgovornem poslovanju v živilskem sektorju in tržnih praksah. Cilj kodeksa je izboljšati trajnostno uspešnost nosilcev dejavnosti "sredi" prehranske verige (proizvajalci hrane, ponudniki živilskih storitev in trgovci na drobno) ter vključuje zaveze glede preprečevanja in zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane. Kodeks pripravlja živilska industrija EU (združenja in podjetja) z dejavnim sodelovanjem drugih deležnikov, vključno z mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami, sindikati in trgovinskimi združenji, ter v sodelovanju s službami Evropske komisije.

Vlade

Vlade bi morale ustvariti spodbudna politična okolja, ki bodo spodbujala pobude za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadne hrane, vključno z gospodarskimi spodbudami (npr. davčnimi spodbudami za darovanje hrane). Problem odpadne hrane je medsektorsko vprašanje, ki vpliva na različna področja politike. Zato bi morali posamezni javni organi delovati usklajeno in pripraviti celovite akcijske načrte za učinkovito reševanje problematike odpadne hrane. Ključnega pomena je krepitev sodelovanja med vsemi akterji verige preskrbe s hrano. Vlade lahko omogočijo povezovanje  z namenom doseganja bolj trajnostnih prehranskih sistemov.

Viri:

https://food.ec.europa.eu/food-safety/food-waste/international-day-awareness-food-loss-and-waste_en

Pripravila: Andreja Absec, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti

KGZS-Zavod NM