Gnojenje sadovnjakov
Sadjarstvo, Ekološko kmetovanje |
Slika 1: Bio bizz_www.kdm.si
Za nami je zima, za katero lahko rečemo, da je vsaj malo podobna zimi, kot smo jo včasih poznali. V začetku januarja nam je natrosila nekaj snega in postregla z mrazom. Tudi po pustnem torku je še pomahala z repom in nam poslala sneg. Vendar teden, ki je za nami je že postregel s temperaturami nad 15 ºC, vlage pa je tudi več kot dovolj in sadjarji lahko z malo več optimizma čakamo pomlad. Eden prvih ukrepov bo gnojenje. Naš namen je kratek opomnik pred pomembnim tehnološkim ukrepom, zato bomo na kratko nanizali nekaj dejstev. S fosforjem, kalijem in magnezijem gnojimo tla po dokaj izdelanih kriterijih, medtem ko je dinamika sprejema in potreb po dušiku mnogo bolj zapletena, zato bomo ravno dušiku namenili nekoliko več besed.
Ključne besede: Gnojenje sadovnjakov
Avtor: Urška Cvelbar, Andreja Brence, Andrej Soršak, Alenka Caf, Matjaž Lerš, Miran Torič, Teja Hladnik, Tone Pečarič, mag. Urška Klančar, Ana Leskovšek, dr. Anka Čebulj
*Tudi pri gnojenju sadovnjakov je potrebno upoštevati zakonsko predpisano časovno prepoved gnojenja z gnojili, ki vsebujejo dušik: od 15. oktobra do 1. marca je prepovedano gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik v celinskem delu Slovenije, v submediteranskem območju pa je prepovedano od 15. decembra do 15. januarja na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja. Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom in digestatom v celinskem delu Slovenije je prepovedano od 1. decembra do 1. marca, v submediteranskem območju pa od 15.decembra. do 15.januarja na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo in od 1. decembra do 1. februarja na zemljiščih brez zelene odeje. Uporaba tekočih organskih gnojil pa je prepovedana od 15. novembra do 1. marca v celinskem delu Slovenije, v submediteranskem območju pa od 15. decembra do 15. januarja na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.
Ko se odločamo za jesensko gnojenje po obiranju, je potrebno upoštevati pravilo, da je v jesenskem času do obdobja prepovedi (v celinskem delu Slovenije od 1.9. do 15.10., v submediteranskem območju pa od 1.9 do 30.11. na zemljiščih brez zelene odeje in do 15.12 na zemljiščih z zeleno odejo) dovoljen vnos največ 40 kg čistega dušika v obliki mineralnega gnojila.
Tla so kompleksen sistem. Zato so rezultati različnih gnojilnih poskusov v sadjarstvu večkrat presenetljivi, velikokrat ne potrjujejo trditev in ne prinašajo pričakovanih rezultatov oziroma je interpretacija le teh zelo zahtevna. Z dušikom gnojimo v odvisnosti od sadne vrste, sorte, obloženosti drevesa s pridelkom, bujnosti in vsebnosti humusa in vrste drugih dejavnikov. Dušik je zelo pomemben za cvetenje, oplodnjo, velikost plodov (delitev celic), tvorbo cvetnih brstov, vegetativno rast itd. Prehrano z ostalimi hranili (P, K,…) vršimo vedno na osnovi kemične analize tal, pri čemer moramo izbirati gnojila, ki ustrezajo pH vrednosti naših tal. Tehnološka navodila za integrirano pridelavo nas obvezujejo, da opravimo kontrolo rodovitnosti s kemično analizo tal na isti parceli vsakih pet let.
Za brstenje in cvetenje uporabljajo sadne rastline dušik iz zalog iz minule rastne dobe, zato je prezgodnje oziroma zimsko gnojenje z dušikom nesmiselno in obremenjujoče za okolje. Ker ni porabnikov, se dušik izpira. Edini dušik v tleh spomladi je tisti, ki je »shranjen« v organski snovi/humusu. Spomladi so tla skoraj brez prostega, rastlinam dostopnega dušika. Ves (mineralni) dušik, dodan leta 2025, je do sedaj izpran. Tla so spomladi še hladna in talni mikroorganizmi potrebujejo višjo temperaturo (7 – 10°C), da dušik iz organske snovi preide v rastlinam dostopno obliko. Ta dušik je v večini primerov dostopen prepozno – precej po obdobju cvetenja. Idealno prvo dodajanje mineralnega dušika je v obdobju od začetka odganjanja do faze rdečega popka (pri koščičastem sadju do začetka cvetenja) oziroma v času zelenitve negovane ledine. Mediteranske sadne vrste, predvsem zimzelene citruse in oljko, ki nimajo zimskega mirovanja z dušikom gnojimo v treh obrokih. Dve tretjini dovoljene količine pognojimo v začetku odganjanja (druga polovica meseca februarja), eno tretjino pa pred cvetenjem. Poleg časa gnojenja je pomemben dejavnik tudi izbira gnojila in vlaga, ki je potrebna za prenos gnojila do korenin in za transformacijo dušika v rastlinskim koreninam dostopno obliko.
**Po pravilih integrirane pridelave sadja dodajamo sadnim rastlinam naslednje letne količine čistega dušika na ha: za breskve, marelice, češnje, slive, aktinidije, oreh in kostanj do 105 kg/ha. Za jablane in hruške do 60 kg/ha, razen za zlati delišes in galo, kjer so dovoljene količine do 90 kg N/ha. Jagodičju do 55 kg ter kakiju in leski do 90 kg/ha. V celotno dovoljeno količino je vključeno tudi jesensko gnojenje po obiranju, ki ne sme presegati 40 kg/ha. To so maksimalne vrednosti, ki so priporočene samo za šibka drevesa in za velik pričakovan pridelek. Pri določitvi potrebne količine dušika letno upoštevamo lanski prirast drevesa, predvideno količino pridelka, rodni volumen drevesa, starost dreves (ali so že dosegla končni volumen krošnje).
Celotno količino razdelimo na več odmerkov, kjer količine enkratnih odmerkov na lahkih tleh ne presegajo 30 kg čistega dušika na hektar, kar pomeni 110 kg gnojila KAN/ha. Za prvo gnojenje spomladi odsvetujemo uporabe uree. Tla so lahko v tem času še prehladna za hitro spreminjanje dušika v rastlini dostopno obliko. Za spomladansko gnojenje so primernejša gnojila z nitratno obliko dušika (na primer KAN) ali gnojila, ki vsebujejo amonijev sulfat, ki jih priporočamo na bazičnih tleh. Zavedati se moramo, da so korenine odraslih dreves razraščene tako v herbicidnem pasu kakor tudi v pasu negovane ledine, zato gnojimo po celotni površini. Tako tudi preprečimo večje izgube oziroma izpiranje dušika iz golih tal pod drevesi.
V nasadih s pogostejšimi težavami s škrlupom je koristno za spomladansko gnojenje uporabiti apneni dušik, ki poleg prehrane z dušikom negativno deluje na razvoj škrlupa in ugodno na povišanje pH tal. Apneni dušik je potrebno uporabiti spomladi pred prvim izbruhom askospor. Vsa dušična mineralna in organska gnojila trosimo po celotni površini. Upoštevati pa je treba tudi, da se lahko začetno gnojenje z visokimi odmerki dušika ob poznejših spomladanskih pozebah zelo negativno odrazi zaradi premočne rasti – zato priporočamo postopno gnojenje v več obrokih. Kakovosten vir dušika predstavlja zmulčena mlada trava, ki jo mikroorganizmi zelo hitro predelajo in mineralizirajo v jablani dostopna hranila. Osnova za hitro pretvorbo organskih snovi je ozko razmerje med ogljikom in dušikom, ki ga imajo mlade zelene rastline. Pri mulčenju starejših, že nekoliko olesenelih trav in zeli, pa ne ustvarjamo hitro dostopnega dušika. Pot pretvorbe je mnogo daljša in pelje najprej do ustvarjanja organske snovi in dalje do trajnega humusa. Če so tla optimalno preskrbljena s humusom, lahko pred cvetenjem, z zgodnjo obdelavo tal v vrsti pod drevesi, spodbudimo mineralizacijo in v veliki meri zadostimo potrebam jablan po tem hranilu. Po nekaterih podatkih naj bi se z mineralizacijo mulča lahko sprostilo od 30 do 60 kg/ha dušika. Ob rezi korenin povečajte odmerek za 10–15 %.
Nekateri pridelovalci dodajajo dušik le preko fertigacije, in sicer šele med ali po cvetenju, kar pogosto vodi do preslabe rasti. Zato svetujemo, da vedno dodate manjši odmerek dušika raztrosno ali v pas, da ga lahko sprejema celoten koreninski sistem. Minimalni odmerek (fertirigacija): 15–20 kg/ha čistega dušika (75–80 %, le v pas pod drevesi).
Zadnje gnojenje z lahko topnimi mineralnimi dušičnimi gnojili naj bo opravljeno najpozneje do sredine junija. Od takrat naprej tudi mulčimo/valjamo staro travo in ustvarjamo trajni humus.
Potrebno je vedeti, da zgolj z velikimi količinami dušika ne moremo kompenzirati izostajanja ostalih tehnoloških ukrepov, kot so nedosledno opravljena rez, redčenje ali neprimerne talne razmere. Kljub temu, da je dušik element življenja, je tudi posredno povzročitelj preobilja v rastlini, kar povzroča manjšo odpornost na bolezni, bujnejšo rast, manj kalcija v plodovih in večje potrebe po obrezovanju sadnega drevja…
Samo strokovno utemeljeno in premišljeno gnojenje daje rezultate. Prekomerno in nepremišljeno gnojenje škodi sadnemu drevju, tlom, pitni vodi in nenazadnje tudi denarnici.
GNOJENJE V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Gnojenje v ekološki pridelavi ni namenjeno le zagotavljanju zadostne količine hranil za pridelek, temveč predvsem povečanju rodovitnosti tal z izboljšanjem strukture in povečanjem življenja v tleh, s končnim ciljem povečanja splošne odpornosti rastlin. Potrebno je spoštovati časovne prepoved gnojenja kot je opisano v prvem delu*.
Organska gnojila se ne uporabljajo le v ekološkem kmetijstvu, temveč vse pogosteje tudi v integrirani in konvencionalni pridelavi.
Pri zagotavljanju potreb po hranilih je potrebno upoštevati rezultate kemične analize tal in potrebe posameznih sadnih vrst. (glejte gnojilni nasvet, ki so vam ga pripravili ob prejemu izvidov). Uporabimo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi: apnena moka, IGM apnenec, hypercorn, K- sulfat, briketirani hlevski gnoj, ….
V skladu s smernicami ekološkega kmetijstva, je najkvalitetnejše zagotavljanje hranil iz krogotoka na kmetiji: uležan oziroma kompostiran hlevski gnoj, gnojnica, gnojevka ter kompostirani odpadki s kmetije. Dovoljen je nakup organskih gnojil tudi iz neekološke reje, če ne gre za industrijski obrat.
Če so ti viri izčrpani oziroma nedosegljivi, sledi nakup v ekološki pridelavi dovoljenih gnojil. Pri uporabi vseh organskih gnojil, je potrebno spoštovati v pravilih Integrirane pridelave predpisane količine vnosov čistega dušika na hektar za posamezno sadno vrsto**.
Medtem, ko je dostopnost in učinkovitost mineralnih gnojil v tleh običajno mogoče oceniti dokaj natančno, so informacije o sproščanju dušika iz organskih gnojil bistveno manj natančne. Gnojenje z dušikom prilagajamo potrebam posamezne sadne vrste in sorte, pridelku in stopnji mineralizacije. Ker je stopnja mineralizacije v tleh oziroma dosegljivosti dušika za rastlino odvisna od temperature, vlažnosti, strukture tal ter aktivnosti mikroorganizmov, gnojenje zgodaj cvetočih sadnih vrst v večjem deležu (max 40 kg čistega dušika) opravimo že jeseni. Mineralizacija se v manjšem obsegu začne pri T nad 8 oC, optimalna pa je pri 17 – 20 oC.
Svetujemo, da s kompostom in preperelim hlevskim gnojem kakor tudi s kombiniranimi organskimi komercialnimi gnojili gnojimo jeseni, do konca oktobra oziroma še v novembru, dokler so tla še topla (upoštevanje obdobje prepovedi za dušik). Tako bodo hranila spomladi pravočasno na voljo. Glede na težavo z obarvanostjo nekaterih sort jablan (Pinova, Bonita,..), se tudi tukaj svetuje gnojenje z organskimi gnojili v jesenskem času.
Če jesenski termin zamudimo, gnojenje opravimo tudi spomladi: v začetku marca grmasto jagodičje in koščičarji, v drugi polovici marca pečkarji in v začetku aprila lupinarji. Enako velja za industrijsko pripravljena organska gnojila. Gnojila vedno trosimo po celotni površini sadovnjaka, razen v namakanih nasadih, kjer je večina korenin skoncentrirana ob kapljačih. Kjer je v nasadu vzpostavljanje namakanja, je potrebno v sušnih razmerah poskrbeti za pravočasno namakanje in s tem dostopnost potrebnih hranil.
Kako hitro in v kolikšnem procentu so hranila iz uporabljenih gnojil na razpolago sadnim rastlinam, je težko natančno določiti. Podatki različnih virov navajajo, da se iz preperelega hlevskega gnoja dušik sprosti 35 % prvo leto, v približno 5 letih se sprosti preostali dušik do 70 %, cca 30 % se ga veže v trajni humus v tleh. Trg ponuja široko paleto komercialno dostopnih organskih gnojil, ki vsebujejo dušik. V optimalnih talnih razmerah (T, vlaga, mikrobiološka aktivnost tal) se dušik najhitreje (cca 14 dni) sprošča iz melase (predelana sladkorna pesa), guana (netopirjevi iztrebki) in gnojnice. Sproščanje dušika iz ostalih gnojil (Bioazoto N12, Bioilsa 777, Fertil, Azocor 105,…) je postopnejše, zato je zaradi pravočasne dostopnosti dušika potrebno gnojenje opraviti prej.
Glede na to, da je na trgu čedalje več organskih gnojil, v ekološki pridelavi lahko uporabite le gnojila, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za ekološko kmetovanje in imajo ustrezno deklaracijo, ki jo vedno shranite.
Čim bodo razmere dopuščale, je koristno tla v vrsti pod drevesi plitvo obdelati. Z obdelavo tla prezračimo in spodbudimo mineralizacijo humusa – prehod hranil v rastlinam dostopne oblike.
Skupina za sadjarstvo pri JSKS
Urška Cvelbar, Andreja Brence, Andrej Soršak, Alenka Caf, Matjaž Lerš, Miran Torič, Teja Hladnik, Tone Pečarič, mag. Urška Klančar, Ana Leskovšek, dr. Anka Čebulj
Viri:
Splet: Die Stickstoffmineralisierung von organischen Düngern Vortrag von Markus KELDERER und Daniela GRAMM, Versuchszentrum Laimburg, anlässlich der Obstbautagung in Meran,
Bioleitfaden Apfel, 2024
Splet: Tehnološka navodila za ekološko pridelavo sadja 2018