Bolezen modrikastega jezika – kaj moramo vedeti?
Živinoreja |
Bolezen modrikastega jezika je bolezen, ki prizadene predvsem prežvekovalce, zlasti ovce, govedo, koze in divjad (prežvekovalce). Bolezen je znana predvsem po svoji prisotnosti v toplejših podnebjih, vendar se zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje pojavlja tudi v Evropi. V Sloveniji so se v letu 2025 (do 22.7.2025) pojavili trije različni dogodki povezani z modrikastim jezikom najprej kot sum na bolezen, uradna potrditev (BTV‑4, 11.2.2025) in kasnejši izbruh z novim sevom (BTV‑8, 18.7.2025).
Avtor: Anja Mežan, specialist za živinorejo
Modrikasti jezik je bolezen, ki lahko povzroči velike ekonomske izgube v živinoreji, predvsem pri ovcah. Čeprav bolezen ne ogroža ljudi (ni zoonoza), je pomembno, da ob pojavu sumljivih znakov rejci ukrepate hitro in učinkovito. Preprečevanje preko cepljenja in zmanjševanje stika z mušicami sta trenutno najbolj učinkovita načina za obvladovanje bolezni.
Kdo lahko zboli?
· Ovce, so najbolj občutljive na klinične znake bolezni.
· Govedo, ki pogosto ne kaže simptomov, je lahko rezervoar virusa.
· Koze in drugi prežvekovalci (npr. srnjad, jelenjad) lahko prav tako nosijo virus, običajno brez kliničnih znakov.
Kako se bolezen prenaša?
Virus modrikastega jezika se ne prenaša neposredno med živalmi. Glavni prenašalci so mušice iz rodu Culicoides, ki s krvjo prenašajo virus iz okužene živali na zdravo. Prenašanje bolezni je sezonsko povezano – največja aktivnost mušic je v toplejših mesecih (pozno spomladi do zgodnje jeseni). Virus se lahko v zimskem obdobju ohrani v nekaterih vrstah mušic ali okuženih gostiteljih.

· Temperatura: Optimalna za razvoj in aktivnost mušic je običajno med 15 °C in 30 °C. Pri temperaturah pod 10 °C ali nad 35 °C se aktivnost mušic zmanjša.
· Vlaga: Vlažno okolje spodbuja razvoj ličink mušic v tleh (na vlažnih, muljastih mestih, blizu stoječe vode).
· Veter: Močan veter lahko zmanjša aktivnost mušic, ker jih raznaša in preprečuje usmerjeno letenje.
Znaki bolezni
Simptomi so najizrazitejši pri ovcah in vključujejo:
- povišana telesna temperatura,
- sluznični izcedek iz nosu in oči,
- otekanje jezika, rdečina okrog nosu, gobca in vek,
- modrikasto obarvan,
- razjede v ustni votlini,
- povečana slinavost,
· težave pri hoji, šepanje,
· zmanjšan apetit, hujšanje,
- težave z dihanjem,
- splavi pri brejih živalih.

Govedo pogosto nima znakov, lahko pa kaže:
· povišana telesna temperatura,
· sluznični izcedek,
· otekanje in rdečina na obrazu, ustnicah, nosu
· razjede,
· povečana slinavost,
· otekanje nog in sklepov,
· kašelj in težko dihanje,
· upad mlečne proizvodnje,
· zmerna šepavost.

Zdravljenje
Za virus modrikastega jezika ni specifičnega zdravila.
Zdravljenje je simptomatsko:
· protivnetna in protibolečinska terapija,
· podpora z elektroliti in tekočinami,
· preprečevanje sekundarnih bakterijskih okužb z antibiotiki.
Bolezen lahko vodi v pogin živali, predvsem pri ovcah. Vendar pa večina okuženih živali ob ustrezni oskrbi preboli bolezen.
Preventiva in nadzor so ključni za obvladovanje bolezni:
1. Cepljenje:
· Na območjih, kjer se bolezen pojavlja, je cepljenje najpomembnejši ukrep.
· Obstajajo različna cepiva za različne serotipe virusa (virus ima več oblik).
2. Nadzor nad prenašalci:
· Uporaba insekticidov in repelentov za zmanjšanje števila mušic.
· Seznam insekticidov oziroma repelentov za uporabo v veterinarski medicini:
a. NEOPRINIL, kožni poliv, raztopina za govedo
· Izdaja na recept
· Pakiranje v plastenkah po 1 liter
· Karenca:
o meso in organi: 15 dni
o mleko: ni karence
b. BUTOX Protect, kožni poliv za govedo in ovce
· Izdaja na recept
· Pakiranje v plastenkah po 250 mililitrov ali 1 liter
· Karenca pri govedu:
o meso in organi: 18 dni
o mleko: ni karence
· Karenca pri ovcah:
o meso in organi: 1 dan
o mleko: 12 ur
c. DELTANIL, kožni poliv za govedo in ovce
· Izdaja na recept
· Pakiranje v plastenkah po 500 mililitrov
· Karenca pri govedu:
o meso in organi: 17 dni
o mleko: ni karence
· Karenca pri ovcah:
o meso in organi: 35 dni
o mleko: ni karence
4. Premeščanje živali v hleve v času največje aktivnosti mušic (zjutraj in zvečer).
5. Hlev: mreže, ventilatorji.
Uvoz in premiki živali:
· Preverjanje zdravstvenega stanja ob uvozu/premeščanju živali.
· Pogoji za premike dovzetnih živali so določeni v Delegirani uredbi 2020/688/EU in v Delegirani uredbi 2020/689/EU.
· Več o premikih s klikom na link: https://www.gov.si/teme/bolezen-modrikastega-jezika/
Biovarnostni ukrepi
· Preprečevanje okužb prek vektorjev (mušic rodu Culicoides) (zaščita živali pred piki mušic, izogibanje paši v obdobjih največje aktivnosti vektorjev,..).
· Redno spremljanje zdravstvenega stanja živali.
· Higiena in sanitarni ukrepi (redno čiščenje in dezinfekcija hlevov, opreme in prevoznih sredstev, odstranjevanje gnoja in blata, kjer se lahko zadržujejo vektorji, uporaba zaščitne obleke in rokavic pri ravnanju z bolnimi živalmi,…).
· Hitro odkrivanje in izolacija okuženih živali.
· Sodelovanje z veterinarsko službo.
· Nadzor nad premiki živali.