Slika 1: (foto Mateja Strgulec)

Po težki pridelovalni sezoni pridelovalce spodbujamo k izvedbi zaključnih ukrepov, ki bodo izboljšali 
pridelavo na njivah v naslednjem letu. Priporočila so namenjena predvsem izboljševanju tal, v smeri večanja 
talne organske snovi, kar največ doprinese k zmanjševanju škod na poljščinah zaradi podnebnih sprememb 
in težav ob pomanjkanju vode.

Avtor: Mateja Strgulec

Po težki pridelovalni sezoni pridelovalce spodbujamo k izvedbi zaključnih ukrepov, ki bodo izboljšali 
pridelavo na njivah v naslednjem letu. Priporočila so namenjena predvsem izboljševanju tal, v smeri 
večanja talne organske snovi, kar največ doprinese k zmanjševanju škod na poljščinah zaradi 
podnebnih sprememb in težav ob pomanjkanju vode. 

Med priporočili zopet izpostavljamo izboljševanje kolobarjenja. V tem času je sicer že večina njiv 
zasejanih z oziminami ali prezimnimi dosevki. V primerih zapoznelih spravil poljščin, ko so njive še 
prazne, predlagamo, da se njiv ne orje pred zimo ampak se jih pusti nepreorane ali se poskusi izvesti 
pozno setev prezimnega dosevka. V tem času lahko uspešno sejemo zelo omejen izbor rastlin, a 
vseeno velja poskusiti z nekaterimi izbranimi rastlinami, ki ob ugodnih pogojih še uspejo vzkliti in 
ozeleniti njive. Priporočamo presevne sorte žit ali trav, ozimni grah ali grašico. Za te rastline je značilen 
hiter razvoj koreninskega sistema in velika sposobnost črpanja mineralnega dušika iz tal. Izkušnje pri 
spremljanju kakovosti tal namreč kažejo, da je zimski dosevek nujnost, če želimo povečevati delež 
humusa v tleh. Vsekakor pa je potrebno kolobarje izboljševati v smeri, da se pozne poljščine pospravi 
prej, da lahko izbiramo različne rastline za zasnovo dobrega prezimnega dosevka. 

V primeru, da so pridelovalci pravočasno sejali naknadne dosevke, in so le ti na njivah že dobro razviti
pa v tem času odsvetujemo kakršnokoli košnjo ali mulčenje. Le bujni dosevki, ki nepokošeni ostajajo na 
njivah vsaj do sredine februarja bodo ustvarjali nov doprinos humusa in bo tako njihov pozitiven učinek 
na naslednjo kulturo največji. V primeru, da se na njivo spomladi seje koruza, bomo najboljši učinek 
dosevkov dosegli, če bomo dosevke uničili oz. zadelali v tla le kake 14 dni pred setvijo koruze. Takrat 
navožena gnojevka na nezmulčen dosevek, bo tudi povečala gnojilni učinek koruzi, če bo to naslednja 
kultura v kolobarju. 

Pridelovalce želimo opomniti tudi na potrebno zaključevanje jesenskega gnojenja. Zakonodaja nam 
s 15. novembrom predpisuje splošno prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, ki bo trajala do 
1. marca. Prepoved gnojenja s hlevskim gnojem pa se začne s 1. decembrom in bo trajala do 15. 
februarja. Velja sicer nekaj izjem, ko je gnojenje rastlinam še dovoljeno, a le v primeru, da je to dobro 
za rast rastlin. 

Prispevek pripravila: Mateja STRGULEC, svetovalka za poljedelstvo