Kmetijsko knjigovostvo po FADN metodologiji


FADN = Farm Accountancy Data Network ali drugače mreža knjigovodskih podatkov

FADN knjigovodstvo je uveljavljena metoda v državah UE, v Sloveniji pa je tovrstno knjigovodstvo uvedeno v letu 1994 s 300 poskusnimi kmetijami. Uvedena metoda knjigovodstva daje popolno primerljivost dobljenih rezultatov med državami, kar je posledica enotne metodologije v vseh državah članicah.
Temeljna pravna podlaga za FADN knjigovodstvo je Uredba sveta (EGS) št. 79/65 z dne 15. 06. 1965 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski gospodarski skupnosti. Slovenija se poleg navedene uredbe mora ravnati še po Zakonu o kmetijstvu (URL RS 45/2008) in Pravilniku o vzpostavitvi in delovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (URL RS 37/2004).

Kdaj in kako vstopiti v sistem FADN knjigovodstva?
PROSTOVOLJNI VSTOP ALI KMETIJE V VZORCU
Slovenija kot država članica UE se je obvezala, da bo letno zagotovila 900 vzorčnih kmetij, katere bodo čim bolj reprezantativne. Glede na podatke zadnjega  popisa prebivalstva Statističnega urada, država izbere kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo vzorcu. Kmetijska gospodarstva se izbirajo glede na velikost samega gospodarstva, na tip oz. usmerjenost kmetije…v primeru da vaša kmetija ustreza vas povabijo k enoletnemu sodelovanju, pripada vam tudi denarna nagrada.
OBVEZNI VSTOP ALI OBVEZNIKI
V to skupino sodijo vsa tista kmetijska gospodarstva, ki so se javila na javne razpise in v okviru le teh pridobila nepovratna sredstva. V sistemu FADN ste kot obvezniki dolžni ostati vsaj pet let.

Naloga enih in drugih pa enaka. Letno mora kmetijsko gospodarstvo pripraviti Popisni list in Seznam za gibanje. Mesečno pa izpolnjujete Denarno poročilo in Poročilo o gibanju pridelkov, živine in delovne sile. Tako pripravljene podatke računovodska pisarna vnaša v računalniški program, kjer jih obdelamo in obdelane pošljemo na MKGP. Vnos in obdelavo podatkov za vzorčne kmetije obdelujeta Zavod Kranj in Zavod Ptuj, obveznikom pa podatke obdelujejo vsi zavodi. Kot obveznik imate možnost, da si podatke vnašate in obdelate tudi sami. Na MKGP zaprosite za brezplačni računalniški program, ko je število naročnikov dovolj veliko, ministrstvo pripravi izobraževanje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Pomembnost pravilnosti in realnosti priprave podatkov
Vsekakor se mi zdi nujno, da poudarim pomembnost pravilnosti podatkov. Podatki, ki se obdelani pošljejo na MKGP so nadalje obdelajo in združijo po panogah, velikosti…Izkazani podatki so podlaga za pripravo skupne kmetijske politike, nikakor pa ni zakonsko dovoljeno podatkov posredovati Davčnemu organu.

  DAVEK NA DODANO VREDNOST OZIROMA DDV
V RS je bil sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) uveden 1. julija 1999, z letom 2007 pa v Sloveniji velja novi zakon. Davčni zavezanec je lahko vsaka oseba, ki opravlja dejavnost – pravna ali fizična. V kmetijstvu je davčni zavezanec predstavnik gospodinjstva, ki opravlja dejavnost kmetijstva in gozdarstva.
 Za dodelitev statusa davčnega zavezanca, se je potrebno registrirati na Davčni upravi. Če ste pred vstopom v sistem DDV-ja imeli status pavšalista, morate odločbo za pavšal vrniti na Davčno upravo.
Kadar podjetnik v dejavnosti preseže 25.000 EUR letnega prometa, je dolžan postati zavezanec za DDV. Pri kmetijah je obveznost vstopa  v sistem DDV-ja vezana na KD, in sicer, ko presega 7.500 EUR. V sistem pa se je možno vključiti tudi prostovoljno.
Naloga zavezanca za DDV je, da za blago in storitve izdaja račune v dveh izvodih, kjer prikaže vrednost z vključenim DDV in vrednost brez DDV-ja, obračuna davek (če je na mesečni oz. obračunski ravni vstopni DDV večji kot izstopni DDV, lahko zavezanec zahteva povračilo razlike ali pa razliko prenese v naslednje davčno obdobje), voditi mora evidenco prejetih in izdanih računov. Na dan vstopa v sistem, je zavezanec dolžan popisati vsa osnovna sredstva, ki so bila na kmetiji do vstopa, in kasneje voditi register novo kupljenih oz. pridobljenih osnovnih sredstev. Nadalje mora zavezanec hraniti dokumentacijo najmanj 10 oz. 20 let, tisti, ki so prostovoljno vstopili v sistem DDV-ja morajo znotraj sistema ostati 5 let.
Kdaj se je smotrno odločiti za vstop v sistem DDV-ja? Vsekakor je dobro da si odgovorite na naslednja vprašanja. S kom poslujete – so vaši partnerji zavezanci za DDV ali ne? S kakšnim blagom poslujete? Če imate status pavšalista ali zaračunano pavšalno nadomestilo (zaračunate ga lahko le zavezancem za DDV) »pokrije« vstopni DDV? Kakšno stopnjo vstopnega DDV-ja imate ob nabavi (prevladuje 8,5 ali 20%) in kakšno na izstopu ob prodaji blaga ter storitev (v glavnem je to 8,5 % za hrano, izjema sta vino in les z 20 %). V primeru investicij na kmetiji je veliko vstopnega DDV in je odločitev za vstop v sistem veliko lažja ter smotrna !
Vsekakor je smotrno razmisliti o vstopu v sistem ob hkratnem vedenju, da mora zavezanec pri prostovoljnem vstopu in predčasnem izstopu vrniti  del uveljavljenega vstopnega DDV, če je od uveljavitve odbitka vstopnega DDV za opremo (premičnine) minilo manj kot 5 let oz. za nepremičnine manj kot 20 let. Davčno obveznost za davčno obdobje je davčni zavezanec dolžan izkazati v mesečnem (letni promet > 210.000 EUR) ali trimesečnem (letni promet manjši od 210.000 EUR) obračunu DDV. Obračun je davčni zavezanec dolžan predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto vam lahko  natančneje svetujemo glede odločitve o vstopu in v primeru vstopa v sistem DDV tudi nudimo storitev izdelave obračunov DDV.

 

laboratorij

Delovni čas
enološkega laboratorija
4.sep.-27.okt

pon.-pet.: 7 - 17 ure

sob.: 8 - 12 ure

Usposabljanje iz fitomedicine